Nas čaka ekstremna zima? Nekaj čudnega se dogaja s polarnim vrtincem
Prve napovedi za zimo kažejo na milo in mokro vreme v Evropi, a v drugem delu zime bi lahko polarni vrtinec prinesel izrazitejše ohladitve in sneg.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko zgodovinski 100-letni koledar napoveduje sneg v Nemčiji že v začetku decembra, sodobni meteorološki modeli kažejo na pretežno milo in mokro zimo v Evropi. V drugem delu zime pa bi se lahko povečala možnost hladnejših obdobij in snega.
Bo vročemu poletju sledila izjemno mrzla zima? To vprašanje si v svoji analizi zastavlja Euronews, ki omenja tudi tako imenovani 100-letni koledar, zgodovinsko delo iz 17. stoletja. Po njegovih napovedih naj bi se močnejše sneženje v Nemčiji začelo že 1. decembra. Vendar ne gre za uradno meteorološko napoved, piše Euronews.
Stoletni koledar je v 17. stoletju razvil opat Mauritius Knauer v samostanu Langheim na Bavarskem. Njegovo delo Calendarium Oeconomicum Perpetuum Practicum je bilo namenjeno predvsem napovedovanju vremena za potrebe kmetijstva.
Knauer je napovedi utemeljil na astroloških idejah svojega časa. Takšen pristop danes velja za zastarelega in ga sodobna meteorologija ne uporablja, kljub temu pa napovedi iz koledarja še vedno vzbujajo zanimanje.
Po 100-letnem koledarju naj bi se lepo vreme v Nemčiji nadaljevalo do začetka septembra, deževati pa naj bi začelo 3. septembra. Prva zmrzal naj bi nastopila 16. novembra, najbolj zanimiva pa je napoved za začetek decembra, ko naj bi Nemčijo zajelo obilnejše sneženje.
Sodobni modeli kažejo drugačno sliko
Sodobne sezonske napovedi kažejo, da bi lahko letošnjo zimo zaznamoval izrazit El Niño. Gre za podnebni pojav, povezan s segrevanjem voda tropskega Tihega oceana, ki vpliva na atmosfersko kroženje po svetu, tudi v Evropi.
Po podatkih NOAA so na nekaterih območjih tropskega Pacifika že zaznali izrazite temperaturne anomalije. Napovedni modeli pričakujejo, da bo El Niño dosegel vrhunec novembra in decembra 2026.
Njegov vpliv naj bi bil posebej izrazit v Severni Ameriki. Severnim delom ZDA in Kanade bi lahko prinesel milejše in bolj suho vreme, medtem ko bi bilo na jugu in vzhodu ZDA lahko več padavin in neviht.
Evropa naj bi imela pretežno milo zimo
Trenutni modeli za Evropo kažejo predvsem na milo zimo. Prevladoval naj bi zahodni do jugozahodni zračni tok z Atlantika, ki bi nad večji del celine prinašal razmeroma topel in vlažen zrak. Modeli zato za december, januar in februar nakazujejo nadpovprečne temperature.
To pa ne pomeni, da snega ne bo. Zaradi povečanega dotoka vlage z Atlantika bi lahko bila količina padavin nadpovprečna v velikem delu Evrope.
V nižinah in na srednjih nadmorskih višinah bo pogosto pretoplo, zato bi lahko velik del padavin namesto kot sneg padel kot dež. Nižje ležeča območja srednje Evrope bi tako lahko imela manj snežnih obdobij kot običajno.
Drugače bi lahko bilo v najvišjih predelih Alp, nad približno 1800 do 2000 metri, ter na severu in severovzhodu Evrope, kjer bi lahko bile količine snega tudi nadpovprečne.
Zanimiva napoved polarnega vrtinca
Za razliko od Severne Amerike nad Evropo za zdaj ni pričakovati tako izrazitih sprememb iz meseca v mesec. Zahodni tok naj bi ostal razmeroma stabilen skozi december in januar. Končni potek evropske zime bo zato precej odvisen od sprememb v severnoatlantski cirkulaciji.
Posebej zanimiva je napoved polarnega vrtinca: obsežnega kroženja hladnega zraka visoko v stratosferi nad polarnimi območji.
Ko je polarni vrtinec močan, hladen zrak večinoma ostaja na skrajnem severu. Ko oslabi ali se njegova struktura poruši, lahko hladen zrak lažje prodre proti jugu.
Najnovejši stratosferski modeli nakazujejo možnost slabljenja polarnega vrtinca proti koncu decembra in januarja. Če bi se takšen scenarij uresničil, bi lahko prišlo tudi do nenadnega stratosferskega segrevanja, ki lahko poveča verjetnost hladnejšega vremena v delih Evrope.
To sicer ni napoved konkretnega dogodka ali datuma. Nakazuje pa, da bi bil lahko drugi del zime, približno od sredine januarja naprej, bolj dinamičen, z večjo možnostjo prodorov hladnega zraka proti Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
