Profimedia

Slovenija ima ogromno razvojnega potenciala, a se že leta spotika ob lastno birokracijo. Poslanska skupina SDS zato predlaga, da država končno pripravi enoten zakon, ki bi združil vse zapletene predpise in poenostavil življenje investitorjem, občinam in ljudem, ki želijo zgraditi dom.

Današnji sistem prostorskega načrtovanja ni več orodje razvoja, temveč ovira, ki ljudi in podjetja spravlja v obup. »Prostorsko načrtovanje je ujeto v primež birokracije, ki poudarja postopke namesto rešitev. Zaradi nejasnih pravil in množice soglasodajalcev se roki vlečejo več let, investitorji pa izgubljajo potrpljenje,« poudarja poslanec SDS Andrej Kosi.

Rezultat tega je, da mladi težje pridejo do stanovanj, občine izgubljajo vlagatelje, država pa stagnira pri velikih infrastrukturnih projektih. Namesto desetih zakonov, dvajsetih pravilnikov in neskončnih soglasij SDS predlaga enotno digitalno vstopno točko, kjer bi investitor ali občina lahko opravila vse postopke, torej pregled prostorskih aktov, oddajo vlog in spremljanje statusa gradbenega dovoljenja. Digitalizacija bi zagotovo prinesla večjo preglednost, hitrejše odločanje in tudi manj napak, predvsem pa manj obiskov na upravnih enotah.

Poleg tega SDS predlaga, da se razlaga skladnosti objektov s prostorskimi akti prenese na občine, kjer najbolje poznajo teren, potrebe in ljudi. »Občine so najbližje življenju. Če vedo, kaj in kje se gradi, bo vse hitreje in bolj smiselno,« dodaja Kosi. Obenem je treba poenostaviti gradnjo enostanovanjskih hiš, prizidkov in manjših objektov, kjer danes pogosto prihaja do nelogičnih zapletov, še posebej na varovanih območjih.

Pobuda Poslanske skupine SDS vključuje tudi novo ureditev legalizacij: država bi omogočila triletno obdobje za ureditev statusa spornih objektov. Po izteku roka bi se postopki zaključili – tisti, ki jih ni mogoče legalizirati, pa bi se morali odstraniti v šestih mesecih.

Kot poudarja Kosi, bi poenostavitev postopkov prinesla večjo pravno varnost, preglednost in predvsem učinkovitost: »Država mora pomagati graditi, ne pa graditi ovir.« Slovenija namreč potrebuje sistem, ki gradnjo omogoča, ne pa jo preprečuje. Manj birokracije pomeni več domov, več delovnih mest in več življenja v vseh regijah. Predlog ne naslavlja je vprašanja gradnje, temveč vprašanje prihodnosti Slovenije: ali bomo ostali v državi, kjer je lažje obupati kot graditi, ali bomo končno zgradili sistem, ki ljudem zaupa in jim ne postavlja ovir na vsakem koraku.