Trend, ki skrbi: Poletna sezona v gorah se je začela z rekordnim tempom
Sezona se je šele začela, tempo pa že presega vse dosedanje rekorde. “Pamet tja, kamor sodi”: opozarjajo reševalci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ena izmed zadnjih objav Gorske reševalne službe (GRS) Bohinj je v gorski javnosti sprožila refleksijo o tem, kje smo danes z reševanjem v slovenskih gorah. “Sezona gre notri s takim tempom, kot še nikoli do sedaj. Pamet tja, kamor sodi, in srečno!”, so zapisali po uspešni reševalni akciji, s čimer so opozorili na vedno večji pritisk na gorske reševalce in pomen previdnosti pri obiskih gora.
Število nesreč dosega rekordne ravni
Statistika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) jasno kaže, da število nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih vsako leto narašča, kar sovpada z vse večjim obiskom gora. Samo v letu 2025 je bilo zabeleženih 50 nesreč s smrtnim izidom, kar predstavlja rekordno število v zadnjih desetletjih. GRZS opozarja, da je to zaskrbljujoč trend, ki zahteva večjo ozaveščenost obiskovalcev in ustrezno pripravo na gorsko turo.
Gorska reševalna služba Bohinj je vsako leto med najbolj obremenjenimi društvi. Do 3. junija 2026 so posredovali pri 26 intervencijah, kar jih uvršča tik za GRS Ljubljana, kjer so letos do istega datuma posredovali pri 30 intervencijah.
Po podatkih GRZS je v Sloveniji od 2015 do 2025 število intervencij naraščalo od 430 na začetku obdobja do 660 v letu 2025, pri čemer je rast zlasti opazna v zadnjih petih letih.
"V zadnjih letih beležimo izrazit porast števila gorskih reševalnih intervencij v Sloveniji. Leta 2015 je bilo opravljenih 430 intervencij, naslednje leto 481, leta 2017 510, leta 2018 537, leta 2019 604, medtem ko je zaradi pandemičnih omejitev leta 2020 število posredovanj padlo na 481. Po ponovni normalizaciji obiska gora se je število intervencij znova povečalo: 2021 je bilo 626, 2022 667, 2023 687, 2024 629, 2025 pa, kot že omenjeno, 660," so 4. junija za Svet24 navedli pri GRZS.
Podatki jasno kažejo, da gorski reševalci že več let beležijo stalno rast intervencij, kar je neposredno povezano z naraščajočim številom obiskovalcev gora in povečanimi zahtevami po reševanju v težko dostopnih območjih.
Tudi letos je trend naraščanja intervencij izrazit
V obdobju od 1. januarja do 3. junija 2026 so gorski reševalci posredovali pri 215 intervencijah, medtem ko jih je bilo v istem obdobju leta 2025 169, leta 2024 pa 177. Povečanje števila nesreč GRZS pripisuje predvsem večjemu številu obiskovalcev gora, ki se odločajo za pohode tudi na bolj zahtevnih območjih.
Zdrsi, brezpotja in slaba priprava glavni vzroki nesreč
Najpogostejši vzroki nesreč po navedbah GRZS ostajajo zdrsi, nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Posebno izpostavljajo, da je kar 46 odstotkov rešenih oseb v letu 2025 predstavljalo tuje državljane. Pri skoraj polovici intervencij (41 odstotkov) je bilo potrebno sodelovanje helikopterja Slovenske vojske ali policije, kar poudarja zahtevnost in resnost mnogih akcij.
"Instagram točke", ki vodijo v nevarnost
Sezonske razlike so izrazite, poterujejo pri GRZS. Največ nesreč se zgodi v poletnih mesecih junija, julija in avgusta, kar sovpada z glavno turistično sezono. Največ intervencij je bilo izvedenih na območju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se nahajajo najbolj priljubljene planinske poti in težje dostopna območja. Med društvi so leta 2025 največ intervencij opravili GRS Bohinj (96 intervencij, 14 odstotkov vseh), GRS Ljubljana (69; 10 odstotkov) in GRS Bovec (60; 9 odstotkov).
V zadnjem času je vse več nesreč tudi na območjih brez označenih poti ali na težko dostopnih terenih – zaradi nepoznavanja terena je bilo leta 2025 22 odstotkov intervencij, pri hoji po brezpotju pa kar 52 nesreč (8 odstotkov). To kaže na pomen ustrezne orientacije in znanja pri gorskih podvigih, pa tudi na vpliv družbenih omrežij, kjer priljubljene “Instagram točke” pogosto vabijo tudi manj izkušene pohodnike v nevarnejša območja.
GRZS se na nesreče pripravlja z vsakodnevnim dežurstvom gorskih reševalcev letalcev v sodelovanju s helikopterskimi enotami Slovenske vojske in policije. Poleg tega potekajo celoletne preventivne dejavnosti, kot je projekt Slovenske turistične organizacije Varno v gore, ki obiskovalce gora ozavešča o pravilni pripravi in opremi.
Reševanje psov v gorah kot glavna tema poletja
Pred začetkom poletne sezone bo 15. junija na Jezerskem novinarska konferenca, na kateri bodo kot osrednji temi predstavili reševanje psov v gorah in bivake. Dogodek bo združil predstavnike GRS, Slovenske vojske in policije ter dodatno osvetlil aktualne izzive gorskega reševanja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
