Sa. R.

»Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino. Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol,« je v petek na družbenem omrežju zapisal ajdovski podjetnik Aleš Štrancar, sicer soustanovitelj in direktor visokotehnološkega podjetja BIA Separations, danes pa tudi lastnik nekaterih desničarskih medijev. Štrancar se je v zadnjih letih v medijih pojavljal zlasti zaradi pregona težjih gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, ki ga je zoper njega sprožilo avstrijsko specializirano državno tožilstvo, o čemer je obširno poročal portal necenzurirano.si.

Da je primerjanje premierja Roberta Goloba s fašističnim italijanskim diktatorjem Mussolinijem izzvalo ogorčene odzive v Golobovi stranki Gibanje Svoboda, je že v petek zvečer poročal Reporter, a se Štrancar pri tem ni ustavil, saj je le ure po prvi objav delil še z umetno inteligenco generiran videoposnetek Goloba kot Mussolinija, ki ga je na družbenem omrežju objavil nek uporabnik »Janez Novaka.«

Generalni sekretar Svobode Matej Grah je v prvem odzivu na Facebooku navedel, da »zapis Aleša Štrancarja ni zgolj osebna žalitev predsednika vlade in njegove partnerke. Je nevarna relativizacija trpljenja naših prednikov pod fašizmom. Za Primorce in Primorke, kjer so posledice Mussolinijevega režima še vedno živa rana v kolektivnem spominu, je to še posebej boleče.« Oglasili so se tudi nekateri poslanci Svobode. Tamara Vonta je denimo poudarila, da jo je »sram,« da živi »med takimi ljudmi in sram me je zanje. Takšen zapis ne sme iti mimo brez posledic.« Njen poslanski kolega Martin Premk je ob tem navrgel, da za »tako pisanje in govorjenje enostavno ne sme biti prostora v javnemu življenju, na vrsti morajo biti pravna sredstva.«

Na nevarnost normalizacije sovražnega govora je opozorila tudi vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič: »Takšni zapisi niso le huda in podla osebna žalitev. So nevarno podcenjevanje in relativizacija trpljenja ljudi pod fašizmom. Če bomo ob tem molčali danes, kaj bomo pripravljeni sprejeti jutri? Odgovornost imamo vsi – politiki in medijski lastniki še posebej. Dolžni smo uporabljati spoštljivo besedo, da zgodovinskih ran ne zlorabljamo za politične obračune.«

Leo Caharija

Odziv iz kabineta predsednika vlade

Medtem so se na dogajanje odzvali tudi iz kabineta predsednika vlade. Kot so zapisali, je »predsednik vlade zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji. Takšen zapis lahko resno ogrozi varnost predsednika vlade in njegovih bližnjih. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, da takšne izjave prihajajo od nekoga, ki se v slovenski družbi predstavlja kot ugleden gospodarstvenik in je hkrati lastnik slovenskih medijev, ki bi morali biti zgled odgovornega, spoštljivega in verodostojnega javnega komuniciranja.«

Kaj na vse skupaj pravi policija?

Policija je na vprašanje STA, ali preverja obstoj sumov groženj oziroma drugega kaznivega dejanja v zvezi z zapisom, odgovorila, da so pri pregledu objave ugotovili, da »bi v tem primeru, kjer gre za nespodobne, nesprejemljive oz. žaljive ali neprimerne zapise in objave, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju kazenskega zakonika ter varujejo čast in dobro ime«.

Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve, ki pa, skladno s 168. členom zakonika, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca, so pojasnili.

Zasebna tožba pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se odloči, ali bo začel s postopkom zoper storilca, torej vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Če bi se oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben njegov predlog.

Dodali so, da je pri kaznivem dejanju grožnje bistveno, da dikcija »kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo« pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.

Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti, so dodali. Če bodo zaznali kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili,.

Minister za finance Klemen Boštjančič pa je po poročanju STA na omrežju Linkedin opozoril, da gre pri zapisu Štrancarja, sicer podjetnika s političnimi ambicijami in povezavami, za »odkrito spodbujanje nasilja«. Spomnil je, da so nekateri najbolj črni dogodki zgodovine bili posledica tovrstnih pozivov k obračunu z drugače mislečimi, predvsem pa tega, da se družba na to ni odzvala, ampak je pozive relativizirala in normalizirala.