Milijardna davčna reforma: Toliko več bi vam ostalo v denarnici
Davčna reforma bi zaposlenim prinesla od okoli 50 do 116 evrov več neto na mesec. Naš izračun kaže, da bi zaradi tega nastala okoli milijardo evrov velika finančna luknja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prvi osnutki davčne reforme prinašajo zelo oprijemljivo obljubo. Zaposleni bi lahko vsak mesec obdržali od 50 do več kot 100 evrov.
Toda denar, ki bi ostal na njihovih računih, ne bi pritekel v javne blagajne. Naš preračun kaže, da bi samo dohodninske spremembe lahko odnesle okoli milijardo evrov na leto.
Zaposleni z 2.000 evri bruto plače bi lahko vsak mesec obdržal od 79,98 do 101,65 evra več. Na koncu leta bi imel v žepu od 960 do 1.220 evrov več kot danes.
Pri 5.000 evrih bruto bi mesečni prihranek znašal od 88,43 do 115,93 evra. Letno bi se nabralo od 1.061 do 1.391 evrov.
Posameznik bi razliko hitro opazil. Država pa še ne ve, koliko denarja bi zaradi reforme izgubila in s čim bi ga nadomestila.
Vlada je potrdila smer
Fokusna skupina za davke se je sestala 11. avgusta v okviru Strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi Marko Lotrič. Davčno skupino vodi nekdanji prvi mož Finančne uprave Ivan Simič.
Vlada je po sestanku sporočila, da skupina pripravlja spremembe splošne olajšave, dohodninske lestvice in davka od dobička podjetij. Konkretnih stopenj ni navedla.
Te je dan pozneje objavil 24ur. Po informacijah portala bi prvo dohodninsko stopnjo znižali s 16 na 10 odstotkov. Splošno olajšavo bi s sedanjih 5.551,93 evra zvišali na 7.000 ali 8.000 evrov.
Predlagatelji razmišljajo tudi o ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, v katerem država del osnove obdavči po 50 odstotkih. Znižali naj bi še davek od dobička podjetij.
24ur je poročal tudi o posebni obravnavi zelo visokih dohodkov. Pri delu dohodka nad milijonom evrov naj bi stopnja znašala okoli 10 odstotkov. Predlagatelji naj bi s tem v Slovenijo privabili vrhunske športnike.
Uradni dokument te zamisli ne omenja. Prav tako še nihče ni pojasnil, kdo bi lahko posebno stopnjo uveljavljal, katere dohodke bi zajela in ali bi veljala samo za del nad milijonom evrov.
Koliko bi dobili pri različnih plačah
Leta 2026 znaša splošna olajšava 5.551,93 evra. Država prvi del letne davčne osnove do 9.721,43 evra obdavči po 16 odstotkih. Nato uporabi stopnje 26, 33, 39 in 50 odstotkov. Zneske določa veljavni pravilnik za odmero dohodnine.
Preračun predvideva zaposlenega brez otrok in drugih posebnih olajšav, ki pri glavnem delodajalcu vse leto prejema enako bruto plačo.
Prispevki in meje višjih dohodninskih razredov ostajajo nespremenjeni.
| Mesečna bruto plača | Več neto pri olajšavi 7.000 evrov | Več neto pri olajšavi 8.000 evrov | Letni prihranek |
|---|---|---|---|
| 1.500 evrov | 53,52 evra | 61,85 evra | od 642,21 do 742,21 evra |
| 2.000 evrov | 79,98 evra | 101,65 evra | od 959,78 do 1.219,78 evra |
| 2.500 evrov | 79,98 evra | 101,65 evra | od 959,78 do 1.219,78 evra |
| 3.500 evrov | 79,98 evra | 101,65 evra | od 959,78 do 1.219,78 evra |
| 5.000 evrov | 88,43 evra | 115,93 evra | od 1.061,15 do 1.391,15 evra |
Letošnja minimalna plača znaša 1.481,88 evra bruto. Zaposleni s takšno plačo bi vsak mesec dobil od 52,68 do 61,01 evra več.
Zadnja objavljena povprečna bruto plača znaša 2.682,36 evra. Pri tem znesku bi mesečni dobiček znašal od 79,98 do 101,65 evra.
Pri dvakratniku povprečne plače bi zaposleni obdržal od 88,43 do 115,93 evra več.
Zakaj zaposleni z 2.000 in 3.500 evri dobita enako
Znižanje prve stopnje s 16 na 10 odstotkov bi vsakomur, ki v celoti zapolni prvi dohodninski razred, prineslo 583,29 evra prihranka na leto.
Višja olajšava bi nato znižala še preostalo davčno osnovo. Pri plačah, ki segajo v 26 odstotni razred, bi kombinacija obeh sprememb prinesla 79,98 ali 101,65 evra več na mesec. Zato zaposleni z 2.000, 2.500 in 3.500 evri bruto v našem modelu dobijo enak znesek.
Pri 5.000 evrih bruto del olajšave poseže v 33 odstotni razred, zato prihranek nekoliko naraste.
Takšna plača še ne doseže najvišjega razreda. Zaposleni brez drugih dohodkov vanj po sedanjih pravilih vstopi pri približno 9.525 evrih bruto mesečne plače.
Ukinitev 50 odstotne stopnje bi zato koristila predvsem ljudem z najvišjimi plačami in drugimi visokimi obdavčljivimi dohodki.
Preprost račun hitro pride do milijarde
Statistični urad je maja v Sloveniji naštel 836.114 zaposlenih. Če bi vsak na mesec obdržal 79,98 evra več, bi v javne blagajne na leto priteklo približno 802,5 milijona evrov manj.
Če bi mesečni učinek znašal 101,65 evra, bi letni izpad dosegel skoraj 1,02 milijarde evrov.
To še ni uradna napoved. Vsi zaposleni ne prejemajo enake plače, nekateri delajo krajši čas, drugi zaradi dodatnih olajšav že danes plačujejo malo dohodnine.
Spremembe pa bi poleg zaposlenih zajele tudi nekatere samozaposlene, upokojence in druge zavezance.
Velikost posega potrjujejo tudi podatki Finančne uprave. Furs je v odmeri dohodnine za leto 2024 zajel 1.557.016 zavezancev. Ti so plačali 2,92 milijarde evrov dohodnine.
Če bi na takratno razporeditev davčnih osnov prenesli samo znižanje prve stopnje s 16 na 10 odstotkov, bi javne blagajne izgubile približno 463,5 milijona evrov. Ta znesek še ne vključuje višje splošne olajšave.
Ukinitev najvišjega razreda bi po enakem statičnem preračunu dodala še približno 33 milijonov evrov izpada. Leta 2024 je ta razred doseglo 7.451 zavezancev. Ker danes veljajo višje meje razredov, zneska ne moremo neposredno prenesti v leto 2026, pokaže pa velikost ukrepa.
Razpoložljivi podatki tako kažejo, da bi celotni dohodninski del reforme javne prihodke lahko zmanjšal za približno 800 milijonov do 1,1 milijarde evrov na leto.
Znižanje davka podjetjem bi račun še povečalo
Podjetja letos plačujejo 22 odstotkov davka od dobička. Zakon sicer določa 19 odstotno stopnjo, toda država je zaradi popoplavne obnove za obdobje od leta 2024 do 2028 stopnjo zvišala na 22 odstotkov.
Predlagatelji še niso razkrili, na koliko bi davek znižali.
Furs je v prvi polovici letošnjega leta pobral 1,056 milijarde evrov neto davka od dobička podjetij.
Če bi stopnjo znižali z 22 na 19 odstotkov in bi osnova ostala enaka, bi na tej polletni osnovi pobrali približno 144 milijonov evrov manj.
Tega zneska ne moremo preprosto podvojiti, saj poračuni in vračila močno vplivajo na mesečne prilive. Vseeno pokaže, da bi podjetniški del reforme skupni račun lahko potisnil nad milijardo evrov.
Proračun že zdaj porabi več, kot zbere
Veljavni proračun za leto 2026 predvideva 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov odhodkov. Razlika znaša 2,1 milijarde evrov.
Dohodninski izpad v višini od 800 milijonov do 1,1 milijarde evrov bi ustrezal približno petim do sedmim odstotkom vseh načrtovanih prihodkov. Hkrati bi dosegel od 38 do 52 odstotkov sedanjega načrtovanega primanjkljaja.
Vlada je julija za pripravo rebalansa določila 18,4 milijarde evrov odhodkov. To je 700 milijonov evrov več, kot predvideva veljavni proračun. Ob tem je priznala, da je Slovenija presegla dovoljeno rast očiščenih odhodkov, in ministrstvom naročila, naj poiščejo prihranke.
V prvih sedmih mesecih je država zbrala 8,9 milijarde evrov in porabila 10,2 milijarde evrov. V tem obdobju je poraba prihodke presegla za približno 1,3 milijarde evrov.
Reforma verjetno ne bi začela veljati takoj, zato njenega učinka ne moremo prišteti k letošnjemu primanjkljaju. Primerjava pa jasno pokaže, kako velik vir bi morala poiskati vlada.
Del bremena bi z zamikom dosegel občine
Občine dobijo sredstva iz 54 odstotkov dohodnine, ki jo država pobere dve leti prej. Nižji prihodki od dohodnine zato občinskih proračunov ne bi prizadeli takoj.
Če znižanje davkov začne veljati leta 2027, bi njegov učinek v osnovo za financiranje občin praviloma vstopil leta 2029.
Kadar občina s svojimi prihodki ne zbere dovolj za primerno porabo, razliko pokrije državni proračun. Del izpada bi se zato lahko z zamikom vrnil kot dodatno breme države.
Višja potrošnja ne more vnaprej pokriti luknje
Predlagatelji lahko računajo, da bodo ljudje del dodatnega denarja porabili. Država bi tako pobrala nekaj več davka na dodano vrednost. Nižji davki lahko spodbudijo tudi delo, zaposlovanje in naložbe.
Takšni učinki ne nastopijo takoj in ne pokrijejo nujno celotnega izpada.
Manjkajoči denar bi morala država nadomestiti z nižjo porabo, drugimi prihodki ali večjim zadolževanjem. Za zdaj ni znano, katero pot bi izbrala.
24ur poroča, da naj bi predlagatelji finančne izračune končali do konca septembra in jih nato poslali vladi. Fokusna skupina mora do takrat določiti tudi končne stopnje, datum začetka reforme in natančna pravila.
Odgovora, kdo bi pokril milijardni račun, še ni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
