Šimen Zupančič

Medtem ko so se oboroženi spopadi v 90. letih postopno oddaljevali od Slovenije, je v zadnjih letih opazen trend približevanja vojaških groženj, izhaja iz predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040, ki je v javni razpravi.

Odnosi med Zahodom in Rusijo se po vojni v Ukrajini zaostrujejo. Zaradi položaja Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju razmer postopoma izpostavljena dejavnostim, kot so vohunjenje, gospodarski in drugi pritiski ter kibernetski napadi.

Če pa bi se varnostne razmere bistveno poslabšale, bi bila izpostavljena tudi neposrednim vojaškim grožnjam, izhaja iz predloga.

Preoblikovanje prostorskih sil

Vojska bo po preoblikovanju, s čimer so v SV začeli lani, lahko bolj učinkovito odgovarjala na grožnje v spremenjenem varnostnem okolju, razvijala nacionalne prednostne naloge in izgradila zmogljivosti v zavezništvu, so za STA zapisali v SV, ki jo vodi načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Robert Glavaš.

Tako so dosedanje pehotne polke preoblikovali v bataljone. Med njimi so za vzpostavitev dveh ključnih zmogljivosti SV za zavezništvo nared srednji bojni izvidniški bataljon in srednja bataljonska bojna skupina.

Ustanovili so tudi inženirski bataljon in bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo ter enoto za kibernetsko obrambo.

Napovedali so, da bodo do julija zaključili preoblikovanje novoustanovljenih t. i. dopolnilnih oziroma prostorskih sil, ki bodo z osmimi teritorialnimi polki izvajale naloge bojnega nadzora ozemlja Slovenije, zavarovanja objektov ključnega pomena, mobilizacije in upravljanja z vojaško infrastrukturo.

Tako bodo rodovska bataljona razformirali, iz njunih čet pa bodo oblikovali enorodovske enote, na primer bataljon vojaške policije, obveščevalno-izvidniško enoto ali polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo.

Do konca leta bodo vzpostavili še artilerijski bataljon, kamor bodo združili obstoječi bateriji za ognjeno podporo.

Jure Klobčar

Obrambni izdatki prvič po letu 1992 na dva odstotka

Pozitivni učinki reforme obrambnega sistema v tem mandatu se že kažejo, menijo v SV. Ocena pripravljenosti za leto 2024 kaže namreč napredek na vseh področjih.

Ob tem so kot pomembno ocenili tudi napovedano postopno višanje sredstev za obrambo, saj da investicije narekujejo tempo učinkovitosti, razvoj sil za bojevanje, zagotavljajo pa tudi varnost pripadnikov.

Finančna vlaganja bodo pomagala premostiti večletni zastoj opremljanja SV. Vlada bo namreč že letos za obrambno in varnostno področje skladno s predlogom resolucije namenila dva odstotka BDP, kar bo prvič po letu 1992. Novi načrt na tem področju predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene.

Izdatke bo nato postopoma povečevala do leta 2030, in sicer do treh odstotkov BDP. Že dlje časa se namreč vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več.

Nepovezani poslanec Miha Kordiš sicer napoveduje vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Še pred tem pa s somišljeniki, s katerimi ustanavljajo novo stranko, zbira tudi podpise državljanov v podporo takemu predlogu.

Ključno je vlaganje v kadre

Predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan meni, da je namenjanje več sredstev za obrambo glede na razmere neizogibno, vendar to ne bo dovolj brez vlaganja v kadre SV, ki so najbolj šibka točka sistema.

Vojaški poklic bo treba narediti bolj konkurenčen civilnemu, je Juvan opozorila za STA. To lahko naredijo s primerno plačo in drugimi ugodnostmi, kot so stanovanjska politika, skrb za družine in olajšave pri izobraževanju.

Minister za obrambo Borut Sajovic meni, da so kadrovski trendi v vojski zadnji dve leti izrazito pozitivni. V SV je bilo po zadnjih podatkih vojske iz začetka maja zaposlenih 6157 pripadnikov stalne sestave, skupaj s pogodbeno sestavo pa 7328 pripadnikov.

Predlog resolucije sicer predvideva vsaj 10.000 pripadnikov v mirni dobi. Prav tako predvideva možnost naraščanja obsega vojske preko mirnodobne sestave za dodatnih do 30.000 pripadnikov rezervne sestave.

Lani se je v SV zaposlilo 20 pripadnikov več kot leto prej, pri čemer dlje časa opažajo bistveno več zanimanja med mladimi za zaposlitev, izhaja iz letnega poročila ministrstva za obrambo za leto 2024. Da bi SV vojaški poklic približali mladim, so izvedli več vojaških taborov, ki se jih je lani udeležilo več kot tisoč dijakov in študentov, kar je več kot tristo več kot leto prej.

Sajovica najbolj navdaja z optimizmom, da so v kratkem času dvignili število štipendij. Tako so dijakom in študentom lani v primerjavi z letom 2023 dodelili 80 odstotkov več štipendij.

"Vojski veliko pomeni, da ni več porinjena v ozadje, da ni več razumljena zgolj kot strošek," je za STA dejala obramboslovka Maja Garb. Pred dnevom SV si ne želi nobenih korenitih reform vojske, treba pa je poskrbeti za izpolnjevanje zavez. "Ponavadi reforma zaradi reforme ne prinese ničesar dobrega, " je opozorila.

Vojska tudi v pričakovanju novega vodstva; Dan SV v koprski Bonifiki

SV čaka tudi menjava na vrhu generalštaba. Glavaš bo namreč konec leta izpolnil pogoje za upokojitev, zato bo moral minister za obrambo Sajovic poiskati kandidata za vodenje generalštaba in ga predložiti vladi. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bo to storil predvidoma do jeseni.

Vojska bo svoj dan sicer letos proslavila 24. maja v koprski dvorani Bonifika. Zvečer bo koncert Big banda Orkestra SV, na njem pa bodo nastopili številni glasbeniki.

V raziskovalno-akcijski platformi Pobudi proti militarizmu so ob tem v javnem pismu glasbenike pozvali, naj nastop odpovedo. Kultura namreč ne bi smela biti v službi vojne, menijo.