Mladim je treba pomagati pri odločitvah za zaposlitev
Lani v povprečju manj brezposelnost, a delež brezposelnih mladih navzgor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Številke brezposelnih na trgu dela v lanskem letu so bile rekordno nizke. Konec leta je bilo na zavodu za zaposlovanje sicer prijavljenih za 0,3 odstotne točke več brezposelnih kot leto prej, natančneje 47.177, a mesečno povprečje v lanskem letu je bilo za 1,2 odstotni točki nižje kot leto prej in je znašalo 45.410 oseb.
Kot je ob predstavitvi rezultatov na trgu dela v minulem letu povedala direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc, so bile razmere na trgu dela v letu 2025 izredno pozitivne z vidika brezposelnosti.
Najmanj brezposelnih junija
»Najmanj brezposelnih je bilo junija, ko je bilo prijavljenih 42.398 brezposelnih oseb,« je dejala. V jesenskih mesecih se je brezposelnost, tako kot vsako leto, povečala, saj pridejo na trg iskalci prve zaposlitve, sezonsko značilnih prenehanj zaposlitev je več tudi ob koncu leta.
Stopnja brezposelnosti, ki je mednarodno primerljiva - septembra je Slovenija beležila prvo mesto v Evropski uniji – je bila pod tremi odstotki. Tudi »eksperimentalna stopnja, ki jo izračunava statistični urad«, je pod povprečjem EU -v Sloveniji je znašala 4,7 odstotka, povprečje v skupnosti pa je šest odstotkov.
Generalna direktorica zavoda je ob tem pojasnila, da se bo ta stopnja predvidoma tudi tokrat še znižala. Lani so jo za leto 2024 najprej postavili pri 5,2 odstotka, februarja pa je bila končno določena pri 3,5 odstotka. Predvidevajo, da bo letos kočna ocena pokazala podobno.
Dolgotrajno brezposelnih okoli 18.000
Tudi kar se tiče strukture brezposelnosti so rezultati pozitivni, je dejala vodja zavoda za zaposlovanje in pri tem pohvalila tako delodajalca kot svetovalce iskalcem zaposlitve. Ponosni so predvsem na rezultate na področju dolgotrajne brezposelnosti, kjer se je zmanjšal tako delež kot nominalno število.
Zdaj jih je, kot je povedala Barbo Škerbinc, okoli 18.000, medtem ko jih je bilo pred leti znatno več, preko 40.000 in celo preko 60.000 zgolj dolgotrajno brezposelnih. Napori, da se posebej usmerijo v to težje zaposljivo skupino, so se tako očitno obrestovali.
Izboljšanje zaposlovanja starejših, manj med mladimi
V večjem deležu so se v lanskem letu zaposlovali tudi starejši od 50 let, medtem ko pa se je povečal delež brezposelnih mladih. Kot ugotavljajo v zavodu, je k temu morda doprinesla večja zadržanost pri zaposlovanju, še posebej za nedoločen čas, kljub temu da so temu namenjene določene spodbude.
Mladi so posebna ciljna skupina, ki so se ji posvečali že v preteklem obdobju in se ji bodo tudi v prihodnje. Jamstvo za mlade je zdaj postal integralni del aktivnih politik zaposlovanja, v prihodnje pa jim bodo skušali nuditi storitve, ki jih potrebujejo, med drugim tudi v okviru posebnih dogodkov.
Mladim pomagati pri odločitvah
Med temi je dogodek Kam in kako, kjer bodo tudi mladim, ne pa samo njim, skušali pomagati pri premišljenih, pametnih odločitvah za poklic, za izobraževanje, za nadaljnjo kariero.
Če so na kariernih zaposlitvenih sejmih predstavljali predvsem delodajalce, zaposlovalce, želijo zdaj pomagati tudi populaciji, ki se odloča, kako se izobraževati, kako sploh graditi svojo kariero. »Za vsakega mladega je zelo pomembno, da se pametno odloči tako za izobraževanje kot tudi za poklic,« je dejala in dodala, da je treba upoštevati, kakšne bodo potrebe na trgu dela, katere kompetence se pričakujejo v prihodnosti, kaj te zanima, kako preizkusiti svoje interese.
Zaposlovanj se je upočasnilo
Delodajalci so lani zavodu sporočili 151.803 prosta delovna mesta, kar je 3,5 odstotka manj kot leto prej. Največ so povpraševali po kadrih s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.
Gibanje števila registriranih brezposelnih po območnih službah kaže, da je bila decembra medletna rast brezposelnosti največja v območni službi Velenje (+9,1 odstotka), medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo v območnih službah Sevnica (-13,3 odstotka), Murska Sobota (-12 odstotkov), Ptuj (-5,5 odstotka), Novo mesto (-5,2 odstotka) in Celje (-2,4 odstotka).
Z nadomestilom slabih 30 odstotkov brezposelnih
Med brezposelnimi je bilo novembra lani 13.493 prejemnikov denarnega nadomestila, kar predstavlja 29,5 odstotka vseh brezposelnih. Ta delež se je v primerjavi z novembrom 2024 zmanjšal za 1,1 odstotne točke.
Leto 2025 je na zavodu zaznamovalo tudi veliko število vlog za zaposlovanje tujcev. Izdali so 42.932 delovnih dovoljenj ter soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, kar je 2,3 odstotka manj kot predlani, a 9,3 odstotka več kot leta 2018. Največ so jih izdali za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije, Indije, Nepala in Filipinov.
Največ delovnih dovoljenj in soglasij so izdali delodajalcem iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti, trgovine ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
