Fiskalni svet opozarja: Rast odhodkov je tvegana
Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2025 občutno povečal zlasti zaradi visoke rasti trajnih izdatkov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, v kateri opozarja na izrazito povečanje primanjkljaja državnega proračuna v letu 2025.
Po podatkih Fiskalnega sveta je primanjkljaj (brez interventnih ukrepov) znašal 1,7 milijarde evrov oziroma okoli 2,4 odstotka BDP, kar je občutno več kot leta 2024, ko je znašal le 0,2 milijarde evrov. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še poglobil.
Kot navaja Fiskalni svet, je visok primanjkljaj tokrat izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, med katerimi izstopajo zimski regres in dodatek ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne, ne pa iz izrednih razmer, kot je bilo značilno v preteklih letih.
Rast odhodkov in plač močno presega načrte
Prihodki proračuna so rasli počasneje kot leto prej, pri čemer je bil glavni vir rasti evropski denar, medtem ko so bili domači viri pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer. Odhodki (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 odstotkov, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Ključni razlogi za rast odhodkov so višji stroški dela zaradi plačne reforme in izplačila zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, pri čemer je polovica rasti posledica večjih vlaganj v obrambo.
Fiskalni svet opozarja tudi na hitro rast realne tekoče porabe celotnega sektorja država, ki se je lani drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Po mnenju sveta visoka rast tekoče porabe predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, saj je po uveljavitvi pravic njeno zmanjševanje težko. Nosilci ekonomske politike bi se po njihovih ocenah morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Delež bruto dolga glede na BDP se je lani povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja, a ostaja na ravni pred epidemijo. Pomemben blažilnik tveganj je visoka likvidnostna rezerva.
Boštjančič: Primanjkljaj nižji od napovedi
Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem pojasnil, da je Slovenija leto 2025 kljub božičnici in dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. "Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan pa je bil 1,86 milijarde evrov," je povedal v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija. Dodal je, da je kljub višjemu primanjkljaju kot leto prej Slovenija med državami EU še vedno na spodnji strani.
Fiskalni svet hkrati opozarja, da so razlike med načrtovanim in dejanskim primanjkljajem v zadnjih letih stalnica, kar po njihovem mnenju kaže na neracionalno načrtovanje proračunske porabe. To lahko vodi do neučinkovite porabe sredstev in ogrozi dolgoročno vzdržnost javnih financ. Po podatkih sveta je bila lani dejanska investicijska poraba nižja od načrtovane, medtem ko so porabe za plače načrte celo nekoliko presegale.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
