Resnica že pod parlamentarnim pragom, opoziciji podpora raste
Anketa Vox populi kaže vodstvo SDS pred Gibanjem Svoboda. Resnica bi ostala zunaj DZ, opozicijske stranke pa bi skupaj osvojile 47 sedežev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi SDS ostala najmočnejša stranka, na drugem mestu pa bi bila stranka Gibanje Svoboda. Rezultat z volitev bi občutno izboljšali stranki SD in Levica, medtem ko bi Resnica ostala pod parlamentarnim pragom, kaže junijska anketa Ninamedie Vox populi za Dnevnik.
Med vsemi vprašanimi bi SDS prejela 23,4 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 21,9 odstotka, SD 8,7 odstotka, Levica 8,3 odstotka in NSi 7,4 odstotka. Demokratom Anžeta Logarja bi glas namenilo 3,6 odstotka vprašanih, Resnici pa 2,7 odstotka. Druge stranke bi izbralo 12,4 odstotka anketirancev, 9,5 odstotka jih ni vedelo oziroma ni želelo odgovoriti, 4,8 odstotka pa jih ne bi volilo nobene stranke.
Med opredeljenimi volivci bi SDS podprlo 27,3 odstotka vprašanih, junija pa 28,3 odstotka. Stranka Gibanje Svoboda bi prejela 25,6 odstotka glasov, medtem ko so junija dosegli 26,6-odstotno podporo. SD bi med opredeljenimi volivci podpora z junijskih 9,1 odstotka narasla na 10,2 odstotka, Levici pa z 8,3 na 9,7 odstotka. NSi bi prejela 8,6 odstotka glasov (junija 8,8 odstotka) Demokrati pa 4,2 odstotka, potem ko so junija dosegli 4,3 odstotka.
Resnica bi s 3,2 odstotka podpore ostala pod parlamentarnim pragom. Junija jo je podpiralo 3,9 odstotka opredeljenih volivcev. Za druge stranke bi glasovalo 14,5 odstotka vprašanih. Po preračunu poslanskih sedežev bi SDS v državnem zboru pripadlo 28 mandatov, Gibanju Svoboda 26, SD 11, Levici deset, NSi devet in Demokratom štirje.
Sestava parlamenta
Koalicijske stranke SDS, NSi in Demokrati bi tako skupaj zbrale 41 sedežev, opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica pa 47.
Koaliciji le 41 sedežev
Delo vlade je kot uspešno ocenilo 33,7 odstotka sodelujočih, 49,6 odstotka pa kot neuspešno. Neopredeljenih je bilo 16,7 odstotka vprašanih.
Anketirance so o delu vlade pred tem nazadnje spraševali aprila, ko se je po volitvah poslavljala vlada Roberta Goloba. Njeno delo je kot uspešno ocenilo 43,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 53,4 odstotka. Brez mnenja je bilo 3,2 odstotka sodelujočih.
V Dnevniku ocenjujejo, da je bila ena največjih napak premierja Janeza Janše napoved zamrznitve priznanja Palestine. Takšni potezi nasprotuje 59,3 odstotka vprašanih, podpira pa jo 30,6 odstotka. Mnenja o tem nima 10,1 odstotka anketirancev.
Na lestvici priljubljenosti politikov s povprečno oceno 3,67 še naprej vodi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Drugi je predsednik SD Matjaž Han, tretji pa prvak opozicije in Gibanja Svobode Robert Golob.
Stevanović po priljubljenosti komaj 19.
Sledijo poslanka Svobode Alenka Bratušek, evropski poslanec SD oziroma politične skupine S&D Matjaž Nemec in sokoordinator Levice Luka Mesec. Predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na sedmem mestu, sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa na 11.
Premier Janez Janša je zasedel 14. mesto. Predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo in delo Anže Logar je 15., predsednik Resnice in državnega zbora Zoran Stevanović pa 19.
Ninamedia je anketo za Dnevnik izvedla med 13. in 15. julijem. Po telefonu in spletu je sodelovalo 700 ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
