Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V zadnjih nekaj tednih v političnem zaodrju odvijala saga okoli imenovanja Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Njeno imenovanje, ki se je sprva zdelo gotovo, je bilo naenkrat pod vprašajem, domnevno zaradi posredovanja trenutne slovenske vlade Janeza Janše.

Ugibanja so se vrstila, še glasnejši oziroma močnejši pa so bili najverjetneje pritiski in napori na hodnikih bruseljskih inštitucij. Da je saga končana in da bo Fajon ostala brez želenega položaja, je v noči na ponedeljek na družbenem omrežju naznanil premier Janez Janša, dopoldne pa je to potrdila tudi Fajon, ki je dejala, da je »Slovenija uspela,« s čimer je ciljala na delovanje trenutnih slovenskih oblasti.

Brez imenovanja

Kallas preklicala nominacijo Fajon, ta pravi: "Slovenija je uspela"

Sicer pa je trenutna garnitura slovenskega zunanjega ministrstva ugotovila, da imenovanje nekdanje ministrice ni bilo podano s strani vlade Roberta Goloba, ki je opravljala tekoče posle, ampak s strani generalne sekretarke zunanjega ministrstva, ki je bila neposredno podrejena Fajon. Pri tem pa je šlo za »očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil«, so navedli kot razlog za nasprotovanje imenovanju.

Dogajanje je na današnji novinarski konferenci komentiral slovenski zunanji minister Tone Kajzer. Kajzer je potrdil, da se je v petek vlada seznanila s tem, kako je potekal postopek. Iz poročila je po njegovih besedah jasno, »da se ustvarja sum, da je prišlo do hudih kršitev, zato so bili sproženi ustrezni postopki.«

Imenovanje prestavljeno že drugič

Fajonova čaka, Bruselj odlaša: Kaj se skriva za zamikom imenovanja?

Kajzer je dejal, da si »vsi želimo, da je Slovenija v tujini dobro zastopana,« a je treba »izhajati iz zakonitosti.« Pojasnil je še, da bi se stvar izšla drugače, če bi bili »v postopku upoštevani vsi zakonski postulati. Edino vlada ima pristojnosti na tem področju, da sprejme odločitev.« Zunanji minister je ob tem opomnil, da je iz dokumentov razvidno, da vlada niti ni odločala o tem, temveč je odločala »le njena podrejena uradnica.«

Na vprašanje, ali pri vsem skupaj vendarle gre za »revanšizem« trenutne Janševe vlade, pa je Kajzer odvrnil le, da so »zakonsko stvari jasne, preberite si poročilo, iz tega je vse jasno.«

Kandidatura nekdanje zunanje ministrice

Kaj se dogaja v Bruslju v zvezi s Tanjo Fajon? Bo res tak scenarij?

Fajon: Dopise pošiljala Janša in Kajzer

Popoldne se je po poročanju STA glede zadeve znova oglasila Fajon, ki je poudarila, da je postopek zaradi dejanja vlade »zelo očrnjen, predvsem pa je zelo očnjena Slovenija.« Dejala je še, da po pogovorih s predstavniki Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), pristojnimi za Afriko, ugotavlja, da sta dopise o nasprotovanju njeni kandidaturi pošiljala tudi premier Janša in zunanji minister Kajzer.

»Obžalujem, če je to res. Nekaj tega sem tudi lahko uspela videti, česar pravzaprav ne razumem. Slovenci, če gledam, pa imam več kot dvajsetletno zgodovino, v Bruslju nimamo veliko visokih pozicij in tudi nimamo veliko kandidatk in kandidatov za tovrstne pozicije. Bojim se, da po tem spodrsljaju, ki si ga je Slovenija privoščila narediti, najbrž nekaj časa tega spet ne bomo imeli,« je še navedla.

Navedbe Kajzerja označila za laž

Navedbe ministra Kajzerja, da ga ni seznanila s svojo kandidaturo, je Fajon označila za laž. Dejala je, da ga je o tem obvestila na dan primopredaje poslov na zunanjem ministrstvu v začetku junija. Takrat ji je po njenih besedah izrekel aktivno podporo, ko je konec preteklega meseca Kallas obvestila države članice o izbiri, pa da ji je tudi čestital, še poroča STA.

Glede samega postopka izbire oziroma imenovanja v Sloveniji, pri katerem po Kajzerjevih besedah obstaja sum na hude kršitve, pa je nekdanja zunanja ministrica dejala, da je bil ta pregleden in zakonit.

Tudi v preteklih letih so namreč po njenih informacijah imenovanja za tovrstne visoke funkcije, kot so vodja delegacije EU v tretjih državah ali položaji v mednarodnih organizacijah, potekala brez imenovanja na vladi. Pri tem se Fajon sklicuje na več neimenovanih pravniških virov, ki navajajo, da so interni postopki za imenovanje posameznikov iz Slovenije v mednarodne organizacije urejeni z zakonom o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Vendar pa ta pravni okvir ne velja za imenovanja predstavnikov izvršilne veje oblasti, kar je bila v času kandidature tudi Fajon, so navedli.

Imenovanje nekdanje podpredsednice vlade ter ministrice za zunanje in evropske zadeve je bilo po njihovem mnenju povsem v skladu s slovenskim pravom in vzpostavljeno upravno prakso.

»Razumem tudi, da je Evropska zunanja služba Sloveniji sporočila, da je bil postopek z njihove strani povsem pravno in zakonito izpeljan,« je dodala Fajon.

Sa. R.

Matjaž Nemec: Gre za pritlehno politično sabotažo Janševe vlade

Popoldne se je na vse skupaj odzval še evropski poslanec Matjaž Nemec, ki tako kot Fajon prihaja iz vrst Socialnih demokratov. Po njegovih besedah je umik kandidature Fajon rezultat »načrtne in pritlehne politične sabotaže s strani aktualne slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše.

Nemec je poudaril, da trenutno vlado ne vodi »dobrobit Slovenije ter njenih državljanov, temveč maščevalnost, razdori in težnja po napadih na vse, ki niso pristaši političnega kroga SDS in njenih somišljenikov. Domoljubje, katerega polna usta so ravno predsednika največje koalicijske stranke, pa je le kulisa za politične manevre na škodo Slovenije in EU.«

»Gre za že neštetokrat videno destruktivno držo, ki jo aktualni predsednik slovenske vlade izkazuje ob vsakokratni priložnosti obračunavanja s tako imenovanimi političnimi nasprotniki,« je dejal Nemec ter dodal, da bi se morali namesto o postopku imenovanja najprej vprašati, »kako družbo in državo zaščititi pred pritlehnimi obračunavanji in pritiski destruktivnih političnih sil, ki nosijo levji delež odgovornosti za (pre)mnogo izzivov, s katerimi se soočata Slovenija in EU.«

Postopek je »v teku«

Bruselj odložil pomembno odločitev, Fajonova bo na potezo čakala do jeseni

Umik nominacije Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel po besedah Nemca »ni vprašanje o podpori oziroma nepodpori, o izkazanih kompetencah, delu in izkušnjah kandidatke, temveč eno dejanje več v nizu že videne destruktivne in maščevalne politike SDS, s pomočjo njenih evropskih podpornikov.«

»Takšna politika pa poglablja vedno bolj perečo dilemo, do kdaj samodržcem populizma in razdorov še dopuščati, da ti krojijo našo prihodnost,« je zaključil.

Šimen Zupančič

Pirc Musar nad ravnanjem vlade razočarana

Medtem so iz urada predsednice sporočili, da je predsednica Nataša Pirc Musar razočarana nad ravnanjem vlade. Po oceni Pirc Musar je to »morda mala zmaga za neko politično opcijo, je pa hkrati velik poraz za državo.«

»Odrekanje tovrstne podpore namreč pomeni, da pri podpori slovenskim kandidatkam in kandidatom za funkcije v mednarodnih institucijah bolj kot izkušnje in znanje šteje politična pripadnost,« je še sporočila predsednica, ki glede na razvoj dogodkov nad umikom kandidature ni presenečena.

Po besedah Pirc Musar je rezultat takšnega ravnanja »manjša prisotnost oziroma kar odsotnost Slovenk in Slovencev na pomembnih položajih v evropskih in mednarodnih institucijah«. A ravno države, »ki svojih interesov ne morejo uveljavljati zgolj zaradi svoje geografske velikosti, bi morale posebej skrbeti za to, da se mednarodno profilira čim več njihovih kadrov, saj ugledne pozicije zanje niso ravno samoumevne,« je še poudarila.