Kulturniki po ukinitvi štipendij besni: "To je ropanje delavcev"
Sindikat Zasuk opozarja, da bodo rezi ministrstva za kulturo ohromili številne produkcije in ogrozili preživetje več tisoč kulturnih delavcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ministrstvo za kulturo je pretekli teden ustavilo javni razpis za dodelitev delovnih štipendij samostojnim delavcem v kulturi. Na razpis je prispelo 429 vlog, odločbe pa še niso bile izdane. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je postopek ustavila zaradi spremenjenih finančnih razmer.
Na odločitev so se ostro odzvali v Zasuku – sindikatu za ustvarjalnost in kulturo. Opozorili so, da napovedani finančni rezi pomenijo ohromitev več sto kulturnih produkcij, hkrati pa ogrožajo preživetje več tisoč ljudi, ki delajo v kulturno-ustvarjalnem sektorju, poroča STA.
Poseganje v že objavljene razpise in ukinjanje delovnih štipendij po njihovi oceni ni "nič drugega kot ropanje delavcev – in to tistih, ki že danes najtežje shajajo." V sindikatu poudarjajo, da ministrstvo s takšnimi ukrepi ne bo rešilo težav socialno ogroženih samostojnih delavcev v kulturi, ki predstavljajo enega najbolj prekarnih segmentov delavstva. Po njihovem gre zgolj za iskanje "čim bolj izvirnih načinov za njihovo likvidacijo."
Ob tem dvomijo, da so rezi posledica resnične finančne nujnosti oziroma proračunskega primanjkljaja. Kot so zapisali, ministrstvo doslej ni predstavilo dokazov, da domnevni primanjkljaj v višini 8,9 milijona evrov dejansko obstaja. Po oceni Zasuka gre zato predvsem za obračun s političnimi nasprotniki iz prejšnje vlade in nekaterimi predstavniki nevladnih organizacij.
Razdor med zaposlenimi v sektorju in drugimi delavci
"Ta ceneni kulturni boj med dvema strankama se odvija na hrbtih delavcev celotnega sektorja," so zapisali. Menijo tudi, da ministrstvo s svojimi potezami gradi podobo privilegiranih umetnikov, ki naj bi dobro živeli na račun davkoplačevalskega denarja. S tem naj bi se ustvarjal razdor med zaposlenimi v kulturno-ustvarjalnem sektorju in drugimi delavci ter poglabljale delitve med središčem države in njenimi obrobnimi območji.
V Zasuku priznavajo, da klientelizem obstaja na vseh ravneh države in na različnih ministrstvih. Kljub temu poudarjajo, da se večina ljudi v njihovem sektorju preživlja z minimalnimi plačili, čeprav opravljajo družbeno koristne dejavnosti po vsej državi, zlasti na periferiji. Sindikat zavrača možnost, da bi kulturni delavci postali kolateralna škoda političnega boja med strankami.
"Vsekakor lahko prejšnjemu vodstvu očitamo marsikaj, nikakor pa ne moremo sprejeti teze, da so z lopato metali denar kulturno-ustvarjalnim delavcem," so poudarili. Spomnili so na zahtevna pogajanja za zvišanje minimalnih postavk in dodali, da ni pravično, da morajo ceno političnih obračunov plačevati delavci.
Razpis vreden 700 tisočakov
Razpis je bil objavljen v začetku letošnjega leta in je bil namenjen fizičnim osebam s statusom samostojnega delavca v kulturi, vpisanim v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu. Namenjen je bil ustvarjalcem s področij glasbenih, uprizoritvenih, intermedijskih in vizualnih umetnosti, filma in avdiovizualne kulture, knjige ter oblikovanja. Skupna okvirna vrednost razpisa je znašala 700.000 evrov. Za poklicni razvoj je bilo predvidenih 170.000 evrov, za razvoj umetniškega področja pa 530.000 evrov.
Ministrstvo naj bi financiralo približno 34 delovnih štipendij za poklicni razvoj in 53 štipendij za razvoj umetniškega področja, skupno torej 87 delovnih štipendij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
