Premirje na vzhodu Ukrajine, ki je v skladu s četrtkovim dogovorom iz Minska stopilo v veljavo v soboto ob 23. uri po srednjeevropskem času, v glavnem velja, z izjemno manjših kršitev na obeh straneh.
V času ukrajinske krize je bilo že veliko žrtev na obeh straneh.
Kot je sporočil guverner regije Lugansk Genadij Moskal, sta bila med obstreljevanjem mesta Popasna z raketami grad ubita starejši moški in ženska. Rakete naj bi bile izstreljene z ozemlja pod nadzorom odpadniške skupine separatistov, ki je napovedala, da ne bo spoštovala premirja.
Ukrajinske sile so sporočile, da so proruski separatisti davi napadli njihove položaje v regiji Lugansk. Separatisti pa navajajo, da so ukrajinski vojaki napadli njihove borce blizu strateško pomembnega mesta Debalcevo.
Od začetka prekinitve ognja sta bila po navedbah lokalnih oblasti ubita dva civilista.
Ukrajinska vojska je kasneje sporočila, da so od začetka premirja njene vojake napadli okoli 10-krat, da pa po 3. uri po lokalnem času (2. uri po srednjeevropskem) ni bilo več incidentov.
Tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je ukrajinski vojski ukazal, naj opolnoči po krajevnem času ustavi napade, je dejal, da mirovni proces že ogrožajo separatisti, ki so blizu Debalceva obkolili ukrajinsko vojsko.
Spoštovanje premirja sta obljubili obe strani, a hkrati sta pripravljeni tudi na odločen odgovor ob morebitnih provokacijah. Zaupanje je zelo krhko, spopadi pa so potekali praktično vse do formalnega začetka premirja.
Ob začetku premirja je Rusija na vzhod Ukrajine poslala 14. konvoj humanitarne pomoči z okoli 1800 tonami blaga. Kot je danes sporočila civilna zaščita, je ukrajinsko-rusko mejo davi prečkalo več kot 170 belih tovornjakov z napisom Humanitarna pomoč Ruske federacije. Pomoč, v kateri prevladujejo hrana in učbeniki, naj bi razdelili v mestih Doneck in Lugansk.
Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem po telefonu poklical ruskega kolega Sergeja Lavrova in poudaril, da je mirovni sporazum iz Minska treba uresničevati v polnosti, vključno s premirjem.
Mirovni proces v Minsku - normandijska četverica z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom.
Slednje je prva točka mirovnega sporazuma, ki so ga v četrtek dosegli voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije v beloruskem Minsku, podpisali pa so ga tudi predstavniki t.i. kontaktne skupine (Ukrajina, Rusija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) ter predstavniki proruskih separatistov.
Dogovor v 13 točkah sicer med drugim predvideva še umik težkega orožja z območja konflikta, izpustitev zapornikov, umik tujih sil in oborožitve, razorožitev nelegalnih oboroženih skupin, ukinitev ukrajinskih omejitev na separatističnih območjih, izvedbo ustavne reforme do konca letošnjega leta in ukrajinski prevzem izvajanja nadzora nad državno mejo do konca leta ob izpolnjevanju postavljenih pogojev.
Reuters
