Profimedia

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil vojno proti visokemu šolstvu, pri čemer so tarča tako profesorji in študenti, ki podpirajo Palestino, kot tudi priznane univerze Ivy League, predvsem Harvard in Columbia, ki jima odreka državno financiranje v višini milijard ameriških dolarjev.

"To je priložnost za Evropo, da začne novo razsvetljenstvo in ustvari nova partnerstva po svetu," je za portal Politico dejal profesor prava na belgijski raziskovalni univerzi KU Leuven Alain-Laurent Verbeke, ki od leta 2007 poučuje tudi na pravni fakulteti Harvard.

Priložnost sta zaznala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki sta napovedala 500 milijonov evrov vreden načrt, poimenovan Izberi Evropo za znanost.

Predsednica Evropskega raziskovalnega sveta Maria Leptin meni, da mora Evropa v vsakem primeru okrepiti svoja prizadevanja pri privabljanju tujih raziskovalcev. "Podvajamo potencialni znesek, ki ga lahko raziskovalci, ki se preselijo v Evropo, zahtevajo kot sredstva za selitev," je dodala.

Komisija je maja napovedala pospešitev postopkov izdaje vizumov za privabljanje ameriških raziskovalcev. "Izkoristimo to priložnost ter privabimo najpametnejše in najboljše talente na svetu," je izjavila evropska komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva.

A Leptin opozarja, da nekaj dodatnih štipendij na visoki ravni ne bo zadostovalo za okrepitev položaja Evrope in neodvisnost od ZDA.

"Vrhunski raziskovalci potrebujejo dobro infrastrukturo in dobro podporo svojih raziskovalnih institucij. Mladi potrebujejo dobre karierne možnosti, potrebujejo dobro dolgoročno financiranje," je dodala. Poudarja, da je predvsem na državah članicah EU, da "okrepijo svoja prizadevanja in naredijo raziskave privlačne".

V ameriške izobraževalne ustanove se je naselila tesnoba

Ameriški raziskovalci so začeli za komunikacijo z evropskimi kolegi uporabljati anonimne račune za elektronsko pošto in šifrirane aplikacije. "To kaže, da so zelo zaskrbljeni glede načina, na katerega se obrnejo na institucije izven ZDA," meni rektor Vrije Universiteit Brussel Jan Danckaert.

Kot pravi jih je strah, da bodo zašli v težave že zaradi manjšega sodelovanja pri projektih, ki niso po volji Trumpove administracije.

Evropski akademiki opažajo tudi vse večjo samocenzuro ameriških kolegov. "Ne želijo, da bi bila njihova imena objavljena v uradnih medijih, znanstvenih revijah ali kjerkoli drugje," je portalu povedal Frank Oliver Glöckner iz okoljskega podatkovnega centra Pangaea.