Profimedia

Analiza, ki jo je v The Washington Postu objavil kolumnist David Ignatius, navaja sedem ključnih točk, ki bi lahko vodile do trajnega miru.

Po njegovih besedah bi Ukrajina bila suverena država, zaščitena z mednarodnimi varnostnimi jamstvi, postala bi del Evropske unije in svoje gospodarstvo obnavljala z velikimi naložbami ZDA in Evrope. Avtor navaja, da se takšen dogovor približuje, čeprav opozarja na »grobe pogajalske taktike« Trumpa in njegovo »nepojasnljivo naklonjenost ruskemu agresorju«.

Zgodovina pogajanj

Koliko časa bosta Ukrajina in Rusija vztrajali vsaka pri svojem

Če bo Trump preveč pritiskal s svojo vizijo, bi lahko zaostril konflikt

Opozarja, da bi Trump lahko med pogajanji »v takšni meri pritiskal na ukrajinskega predsednika in njegove evropske zaveznike, da bi se ti raje odločili nadaljevati vojno, kljub strašni ceni«. Avtor meni, da bi moral biti to trenutek, ko Trump Ukrajino in Evropo prepriča, namesto da ju sili v sporazum, saj bi lahko sicer ostal brez dogovora, konflikt pa bi prešel v še bolj uničujočo fazo.

Pogajanja so se dodatno zapletla z objavo Strategije nacionalne varnosti Bele hiše, ki se zdi, da želi »ublažiti tveganje za konflikt med Rusijo in evropskimi državami«, ob tem pa postavlja enačaj med demokratično Evropo in avtokratsko Rusijo. Ta enaka obravnava prijateljev in nasprotnikov »nima smisla ne strateško ne moralno in resnično skrbi Evropo«, opozarja Ignatius.

Vojna v Ukrajini

Ukrajinska pogajanja za mir v senci tajnih ameriško-ruskih sestankov

Kljub vsemu mirovni poskus Trumpa kaže potencial. Ameriška pogajalca, poslovneža Jared Kushner in Steve Witkoff, sicer nista diplomata, a naj bi razumela, da najboljšo zaščito za Ukrajino predstavlja kombinacija varnostnih jamstev in gospodarske blaginje.

Putinovo svarilo Evropi

Putinov odposlanec pogovore z ameriško delegacijo opisal kot "produktivne"

Sedem ključnih točk ameriškega predloga

Neimenovan ukrajinski uradnik, navaja, da pogajalski paket vključuje tri dokumente: mirovni načrt, varnostna jamstva in načrt gospodarskega okrevanja. Med temeljnimi idejami, ki so trenutno v obravnavi, jih komentator navaja sedem:

1. Vstop v EU: Ukrajina bi se Evropski uniji pridružila že leta 2027. Ta pospešen pristop bi jo prisilil k zmanjšanju »razširjene kulture korupcije v državnih podjetjih«, hkrati pa bi predstavljal zmago nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ima svoje ideje o enotnosti ukrajinskega in ruskega naroda.

2. Varnostna jamstva: ZDA bi zagotovile varnostna jamstva za zaščito Ukrajine v stilu 5. člena Nata, če bi Rusija prekršila sporazum.

3. Suverenost: Suverenost Ukrajine bi bila med pogajanji zaščitena pred ruskim vetom, vendar se pogajalci ukvarjajo z vprašanjem omejitve velikosti ukrajinske vojske (po novem naj bi ZDA predlagale omejitev na 800.000 vojakov, kar je 200.000 več kot prejšnji predlog). Kijev zavrača vsakršno formalno ustavno omejitev, kar zahteva Kremelj.

4. Demilitarizirana cona (DMC): Vzpostavitev DMC vzdolž celotne linije prekinitve ognja, ki bi jo strogo nadzorovali, podobno kot cono med Severno in Južno Korejo.

5. Ozemeljske izmenjave bi bile neizogiben del sporazuma. Rusija zahteva predajo približno 25 odstotkov Donecke oblasti, ki še ostaja pod nadzorom Kijeva. Ameriški pogajalci verjamejo, da bo Ukrajina ta ozemlja verjetno »izgubila v bojih v prihodnjih šestih mesecih« in da bi morala sedaj pristati na zahteve.

6. Jedrska elektrarna Zaporožje: Največjo elektrarno v Evropi bi Rusija vrnila Ukrajini. Razpravlja se o možnosti, da bi ZDA prevzele upravljanje objekta, kar bi nekateri ukrajinski uradniki videli kot ameriško zavarovanje proti ruski agresiji.

7. Gospodarska obnova: Trumpova administracija bi poskušala spodbuditi naložbe in gospodarski razvoj v Ukrajini. En vir sredstev bi bilo več kot 200 milijard dolarjev premoženja ruske države, zamrznjenega v Evropi. Predlagana je bila možnost 100 milijard dolarjev kot reparacijsko posojilo. Poleg tega se razpravlja o oživitvi sklada za razvoj Ukrajine, ki bi pritegnil 400 milijard dolarjev iz sklada BlackRock in Svetovne banke.

Trump si je z evropskimi voditelji izmenjal "precej ostre besede"

V zadnjih dneh je Trump pritiskal na Zelenskega, naj sprejme ameriški mirovni načrt za konec vojne, ki za Ukrajino predvideva izgubo ozemlja. "Mislim, da mora biti realističen. Sprašujem se, koliko časa bo trajalo, da bodo imeli volitve," je glede tega, da bi moral Zelenski po nov predsedniški mandat, dejal Trump.

Dodal je, da se je o Ukrajini po telefonu pogovarjal z voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva in da so si izmenjali "precej ostre besede". "Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Čakamo na odgovore, preden nadaljujemo," je še povedal.

Ob tem je namignil, da so evropski voditelji ZDA povabili, naj se ta konec tedna udeležijo sestanka v Evropi. "Želijo, da se udeležimo sestanka v Evropi konec tedna. Odločili se bomo glede na to, s čim se bodo vrnili," je dejal in dodal, da "nočejo zapravljati časa".

Ignatius kritično ugotavlja, da bi bila največja napaka Trumpa vztrajanje pri pristopu »sedaj ali nikoli«, saj »diplomacija, a tudi dober posel, tako ne delujeta«. Zaključuje, da bi moral Trump skleniti razumen sporazum, ki bo trajal, saj bi v nasprotnem primeru lahko ostal brez dogovora, »ta grozen konflikt pa bi lahko prešel v še bolj uničujočo fazo.«