L. M., arhiv DL

##IMAGE-3601312##

V zadnjih dneh je v javnosti zbudila pozornost novica Europola, ki v najnovejšem poročilu o terorizmu navaja, da se je v Sloveniji pojavil nov trend poskusa radikalizacije pripadnikov romske skupnosti. Slovenska policija je potrdila, da je na območju severovzhodne Slovenije zaznala spreobrnitve v verskem prepričanju, glavni motiv pa je denar.

V Sloveniji novačijo in v radikalni islam poskušajo spreobrniti številne Rome, je zapisano v najnovejšem poročilu Europola. Slovenska policija je to že potrdila in verjame, da so glavni razlogi, da se Romi odločijo, da se bodo spreobrnili in pridružili džihadu, finančne narave. Tisti, ki jih novačijo, namreč izkoriščajo njihov šibek družbeni in ekonomski položaj, v zameno pa jim ponujajo denar.

Seveda so ob tej novici mnogi pomislili tudi na naše, dolenjske Rome, a kot je včeraj povedal Tomaž Peršolja z Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je policija skupaj z drugimi varnostnimi službami, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in preprečevanjem terorizma, že lani odkrila prve znake oz. elemente neke vrste preusmeritve ali nekega drugega nadzornega sklopa, ki bi ga določene etnične skupnosti lahko prevzemale, se pravi neko drugo versko usmerjenost, a pri Romih v SV Sloveniji. Sicer pa je ta pojav značilen za celotno balkansko regijo, ne samo Slovenijo, opozarja.

Spreobrnitve v verskem prepričanju so po njegovih besedah zaznali na območju severovzhodne Slovenije. "In glede na osebe, ki so sodelovale pri tej spreobrnitvi, so bili zaznani neki indikatorji, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za neko vrsto radikalizacije."

»Romi ne podpiramo terorizma«

Predstavniki romske skupnosti pri nas so šokirani in pravijo, da o tem ne vedo nič. "Nemogoče, Romi smo večinoma verni katoličani,« je ogorčen predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat Muc. "Romi so bili ves čas skozi zgodovino miroljubni, nikoli niso podpirali vojnih, vojaških ali terorističnih dejanj in tudi zdaj, v sodobni Evropi, romska skupnost tega ne podpira," je povedal.

Na policiji pravijo, da so pri obravnavanju nasilne radikalizacije še posebej pozorni na najbolj ranljive skupine, mlade, socialne šibkejše, osebe v stiski, brezizhodnem položaju ipd., brez verskega, etničnega, narodnostnega ali drugih vrst razlikovanja. V konkretnem primeru so na osnovi na mednarodni ravni izmenjanih praks postali pozorni tudi na radikalizacijo pripadnikov posameznih etničnih skupin, ki so lahko še posebej ranljive ciljne skupine, tudi zaradi vključevanja v socialno okolje in integracije. "Tako smo v konkretnem primeru potrdili določene indikatorje o verski spreobrnitvi posameznih pripadnikov etnične skupnosti. Nismo pa pridobili podatkov o tem, da bi bili nasilno radikalizirani oz. da bi pričeli izvajati kakršno koli aktivnost povezano s terorizmom."

Policija: pomembno zgodnje odkrivanje nevarnosti

Poudariti je treba, pravijo, da do sedaj niso odkrili sumov nasilne radikalizacije oz. novačenja za terorizem, vendar je take primere treba zaradi samega tveganja spremljati z vso odgovornostjo. "To nam poleg tega, da pravočasno preprečimo stopnjevanje, omogoča tudi, da na osnovi identificiranih vzrokov za nastanek nasilne radikalizacije prepoznamo, kako odpraviti in omiliti posledice."

Po besedah policije gre za trend, ki je nov, značilen za nekatere države Zahodnega Balkana in pri katerem je spreobrnitev pogosto pogojena z iskanjem novih priložnosti, nečesa novega, drugačnega, nemalokrat pa tudi prinaša določene ekonomske/finančne ugodnosti. Slednje sicer v Sloveniji ni bilo potrjeno, je pa to praksa v tujini. Odgovorni za nasilno radikalizacijo ne izbirajo sredstev. Praviloma si izbirajo bolj ranljive ciljne skupine, s katerimi je bistveno lažje manipulirati. Pri tem jim pogosto obljubljajo stvari, ki pogosto ostanejo neizpolnjene.

Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje novih pojavnih oblik, dejavnikov v lokalnem okolju, ki posameznike spodbujajo k temu, da se podvržejo nasilni radikalizaciji, ki vodi v terorizem in druga ekstremistična dejanja. Pri tem morajo sodelovati vsi deležniki, ki lahko kakorkoli prispevajo k omejevanju teh tveganj  - nevladni sektor, zdravstvo, sociala, šolstvo, zasebni, pa tudi raziskovalni sektor, svoje pa lahko prispevajo mladi in mediji…-  pravijo na policiji.