STA

STA

Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta se v pravosodnem kolesju znašla zaradi očitkov zlorabe položaja pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva leta 2012.

Sojenje na ljubljanskem okrajnem sodišču bi se moralo začeti konec oktobra, a je bilo preklicano zaradi opravičila Fišerjevega zagovornika in nevročenega vabila ter obtožnega predloga Zalarju.

Grozi jima do eno leto zapora

Nov narok je sklican za petek, tožilci pa ju preganjajo po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic: »Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.«

Obtožena dosegla odpravo aktov KPK

Spomnimo: februarja 2012, tik pred iztekom vlade Boruta Pahorja, je takratni prvi tožilec v državi predlagal, naj vlada Škrleca imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva, vlada pa je predlog potrdila na svoji zadnji seji. Imenovanje je bilo pod drobnogledom različnih komisij in inšpektoratov, največ prahu pa je v javnosti dvignila ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2015, da sta Fišer in Zalar delovala koruptivno ter tako Škrlecu omogočila pridobitev nematerialne koristi. Fišer in Zalar sta s pravnimi manevri potem dosegla, da je zadeva romala vse do vrhovnega sodišča, ki je akte protikorupcijske komisije odpravilo.

SDS: »Reševanje vojaka Fišerja in Zalarja«

Novi državni tožilec Šketa je poleti, pod pritiskom SDS, ki je zoper Fišerja in Zalarja že lani podala kazensko ovadbo, v državnem zboru pa opozarjala, da gre primer v smeri zastaranja, uvedel nadzor nad delom tožilstva, to je nato septembra zoper nekdanjega ministra in prvega tožilca le podalo kazensko ovadbo ...