Profimedia

Strokovnjakinji z Gradbene fakultete v Beogradu, docentka Sanja Fric in redna profesorica Jelena Dobrić, sta v podkastu Sfera analizirali dostopno dokumentacijo o smrtonosnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Spomnimo – v nesreči, ki se je zgodila pred letom dni, je življenje izgubilo 16 ljudi. Njuna analiza je razkrila zaskrbljujoče podatke o poteku rekonstrukcije in številne nepravilnosti, ki bi lahko prispevale k tragediji.

Gradbena dela v času 18 deževnih dni

Kot kaže, so se dela na hidroizolaciji strehe izvajala decembra 2022 – v mesecu, ko je v Novem Sadu deževalo kar 18 dni. Gre za isti mesec, ko je bil rok za dokončanje del nenadoma skrajšan za osem mesecev, poroča portal Nova.rs.

Zrušenje nadstreška

Kaos v Beogradu ob začetku gladovne stavke matere žrtve iz Novega Sada

»Sama odločitev, da se takšna dela izvajajo decembra, nam je bila zelo vprašljiva,« je dejala docentka Fric. »Po primerjavi gradbenih dnevnikov z meteorološkimi podatki smo ugotovili, da je skoraj vsak delovni dan spremljal dež. Je sploh mogoče izvajati hidroizolacijo strehe med padavinami?« se sprašuje.

Dvomljiva hidroizolacija in hitra korozija

Profesorici sta poudarili, da je za preiskavo ključnega pomena ugotoviti, kdaj je nastopila korozija v jeklenih zategah, ki so povezovale nadstrešek s strešno konstrukcijo.

»Korozija se ne razvija nujno desetletja – v določenih razmerah lahko nastane v nekaj letih,« je pojasnila prof. dr. Jelena Dobrić. Dodala je, da je voda na strehi zastajala ravno tam, kjer so bile zatege pritrjene, čeprav je bil prvotni načrt predvidel naklon, ki bi to moral preprečiti.

»Iz dokumentacije je razvidno, da se je deževnica zadrževala na strehi, po odstranitvi starih slojev pa je bila voda prisotna tudi nad armiranobetonsko ploščo,« je dodala Dobrić.

Pixsell / F.A.Bobo

Obletnica tragedije

Shod v Novem Sadu minil brez incidentov, tisoči so se poklonili žrtvam

Dela v neprimernih razmerah

Sanacija strešne kritine je potekala od septembra 2022 do marca 2023, torej v obdobju, ki ga je spremljalo deževno vreme. To po mnenju strokovnjakinj odpira vprašanje o ustreznosti izvedenih del. »Pri pilastem delu strehe menimo, da stari sloji hidroizolacije sploh niso bili odstranjeni,« je pojasnila Dobrić.

Manjkajoča dokumentacija in sumljivo skrajšani roki

Ena največjih težav je nepopolna dokumentacija. Po besedah Sanje Fric sta imeli raziskovalki na voljo le en gradbeni dnevnik, čeprav bi moral vsak podizvajalec voditi svojega.

Še bolj nenavadna je bila odločitev oblasti, da se rok izvedbe del decembra 2022 skrajša za sedem do osem mesecev, brez jasne obrazložitve – čeprav je bilo pred tem odobreno njegovo podaljšanje.

»Nimamo niti posodobljenega dinamičnega načrta gradnje, ki je bil po pogodbi obvezen. Prvotni načrt obstaja, a popravljenega, po spremembi rokov, ni v javnosti,« je poudarila Fric.

Ena dovolilnica za vse – recept za zmedo

Kot enega od ključnih virov težav Fric izpostavlja dejstvo, da je bila za celoten, izjemno kompleksen projekt izdana samo ena gradbena dovolilnica, čeprav je ta obsegal rekonstrukcijo proge, gradnjo in obnovo stavb, viaduktov in mostov.

»Namesto več ločenih dovoljenj, prilagojenih namenu posameznega objekta, so vsi objekti obravnavani enako. To je ustvarilo popolno zmedo – za investitorja, projektanta in nadzornike,« opozarja Fric.

Tudi profesorica Dobrić meni, da je tak pristop povečal možnost napak: »Projektna dokumentacija je jasna, izvajalska pa ne. To otežuje ugotavljanje vzroka za zrušitev. Uradno je razlog korozija, vendar so drugi dejavniki, ki so k temu prispevali, v poročilu premalo pojasnjeni.«

Obletnica tragedije

V Novem Sadu se zbira na tisoče študentov in drugih protestnikov (video)

Sporna časovnica tožilstva

Za konec Fric opozarja še na en nelogičen podatek – tožilstvo je obtožnico vložilo 30. decembra, čeprav se je dokumentacija dopolnjevala vse do 6. marca 2025.

Tragedija na železniški postaji v Novem Sadu tako po besedah strokovnjakinj razkriva vrsto sistemskih pomanjkljivosti: od neustreznih vremenskih pogojev za gradnjo, manjkajoče dokumentacije, nejasnih nadzornih postopkov do administrativnih napak, ki so lahko stale 16 življenj.