Robert Balen

Premier Golob je moral danes med drugim odgovarjati na vprašanje poslanca SDS Rada Gladka. Slednjega je begal domnevni razvojni zaostanek Slovenije v primerjavi z evropskimi državami. Gladek je v primerjavi izpostavil predvsem Hrvaško, katere davčno politiko poslanci SDS zadnje mesece kujejo v zvezde.

Gladek je izpostavil, da smo priča trendu, ki bi moral skrbeti vsakega odgovornega državnika. Hrvaška, ki da je bila pred leti razvojno za nami, nas dohiteva ali celo prehiteva po nekaterih ključnih kazalnikih, je dejal ter dodal, da je to posledica napačnih odločitev slovenske vlade.

Seja MOL

Ljubljanski mestni svetniki danes o podražitvah parkirnin in višjih taksah

Poslanec SDS je nato poudaril, da primerjava gospodarske rasti jasno kaže, da Slovenija izgublja razvojni tempo, medtem ko Hrvaška raste več kot dvakrat hitreje. Gladek je ko še pomembnejšo zadevo izpostavil področje obdavčitve dela in podjetij, kjer da Hrvaška vodi »izrazito konkurenčnejšo politiko, obremenitev plač je nižja, davčno okolje stabilnejše in bolj predvidljivo.« Ob tem je navedel, da je najvišja dohodninska stopnja na Hrvaškem približno 35 odstotkov, v Sloveniji pa kar 50 odstotkov, kar nas postavlja v sam evropski vrh po obdavčitvi dela.«

Slovenija po besedah Gladka postaja »manj privlačna za visoko usposobljene kadre, mlade in investitorje.« Gladek je posledično premierja Goloba med drugim vprašal, kako si razlaga, da Hrvaška v letu 2024 beleži realno rast BDP 3,8 odstotka, Slovenija pa le 1,7 odstotka? Zakaj Slovenija ne sledi trendu razbremenitve dela po vzoru Hrvaške ter kdaj lahko tudi slovenski državljani pričakujejo konkretne ukrepe za razbremenitev plač?

Golob mu odgovarja: Tudi v Sloveniji bi lahko dvignili DDV

Golob mu je odgovoril, da je dal za voljo tega vprašanja namenoma »z vidika prilivov in zajemov virov za polnjenje proračuna« zelo temeljito pregledati podatke za celotno Evropo. Iz podatkov je po njegovih besedah »lepo videti,« da je Slovenija po tem, koliko denarja poberemo v proračun iz naslova davkov na plače in prispevkov, pod evropskim povprečjem. Podobno velja za Hrvaško, »ni bistvene razlike.«

Občina: Ostanite doma

Obsežna škoda na Goriškem: Odneslo most in dele cest, številne neprevozne

Po besedah Goloba je glavna razlika med obema državama pri davkih na blago, »po domače DDV, ki jih plačujemo vsi isto, tako tisti z višjimi kot tisti z nižjimi prihodki.« Dodal je, da imamo v Sloveniji ravno pri DDV bistveno nižjo stopnjo od Hrvaške, a je ta še vedno v evropskem povprečju.

»Kaj to pomeni? Da si povprečen upokojenec lahko privošči več, da si povprečen zaposleni v Sloveniji lahko privošči več s svojim evrom,« je poudaril Golob ter nadaljeval, da je ravno to eden od razlogov, zakaj so v določenih mesecih trume hrvaških državljanov hodile po nakupih v slovenske obmejne kraje, namreč »zaradi povišanja davčnih bremen na strani potrošnje.«

Premier je pojasnil še, da bi se lahko tudi Slovenija odločila »znižati bogatim davke in prispevke« ter za dvig DDV. »Mogoče imate vi to v predvolilnem programu?« je vprašal opozicijo in nato zagotovil, da koalicija tega ne bo storila, da bi na račun peščice bogatejših z višjimi davki na blago ali storitve obremenila tri četrtine državljanov, kot je »primer v državi, ki jo vi navajate za zgled.«

Vandalizem

Slovenske železnice: Na tire so nastavili tudi silhueto moškega (foto)

Golob je ob tem poudaril, da to prepoznavajo ne samo hrvaški državljani, temveč »vse mednarodne lestvice uglednih organizacij, ne inštitutov, organizacij, ki se ukvarjajo z indeksom razvoja,« po katerem da je Slovenija na 21. mestu na svetu, »celo pred Avstrijo.«
»Razumem, da je v opoziciji moderno govoriti, kako nam gre slabo, razumem, se pa težko strinjam s tem, da cel svet vidi Slovenijo drugače, kot jo vidi naša opozicija.«

Golob je dejal še, da nič ni narobe s tem, če sosednja Hrvaška tudi napreduje, se pa poraja vprašanje, »kakšen razvojni model postavimo. Na Hrvaškem so se odločili za razvojni model, kjer spodbujajo bogatejše posameznike, pri nas smo se odločili za socialno državo,« v kateri so vsi davki in prispevki »namenjeni dobrobiti ljudem, ne države.« Ob tem je spomnil na prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki po njegovih besedah prav tako sodi v kategorijo socialne države ter smo ga vzpostavili načrtno in zavestno. Kot je pojasnil, smo si »za odstotek znižali plače in pokojnine, da bomo na starost varni, če se nam kaj zgodi in ne bomo mogli skrbeti sami zase.«