Sodišče.

Suljo se zagovarja, da ni zabodel Mujota, ampak da se je zgodila nesreča.

»Z nožem sem lupil jabolko, ko je prišel mimo Mujo. Spodrsnilo mu je na bananinem olupku in priletel je ravno na moj nož, ki se mu je zabodel naravnost v srce.«

»Toda,« reče sodnik, »obdukcija je pokazala, da je bil Mujo kar šestkrat zaboden v srce.«

»Saj pravim,« se brani Suljo, »spodrsnilo mu je na bananinem olupku, pa je priletel na nož, s katerim sem lupil jabolko. Nato je to ponovil še petkrat.«

Zgodovinski dogodek. Na našem sodišču so odvzeli za štiri mesece licenco zdravniku, ki je med operacijo šestkrat z iglo zabodel v srce bolnico, da je umrla. Izjava njegovega zagovornika zveni približno takole: »Pritožili se bomo, seveda, saj smo prepričani, da zdravnikova strokovna napaka ne sme biti razlog za odvzem licence.« Konec ne do besede točnega navedka.

Kako že pravi ljudstvo?

Operacija uspela, pacient umrl.

Nauk te basni pa je morda takšen: to je začetek konca mita o bogovih v belih haljah. Sliši se skorajda neverjetno: toda tudi oni so samo ljudje. In tudi oni se lahko zmotijo.

Slovenska mladež med štirinajstim in šestnajstim letom pa se po neki mednarodni raziskavi dvakrat bolj opija kot njihovi vrstniki iz drugih držav Evropske unije. Po svoje je to razumljivo, kajti kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna. In pri nas je veliko zapitih in do zadnje celice z alkoholom prepariranih Janezov, ki dajejo kaj klavrni vzor odraščajočim Janezkom in Mickam. Varne hiše, v katere se zatekajo pretepene, prestrašene, posiljene in še drugače maltretirane slovenske žene in dekleta, so polne. So prepolne. Zgraditi bo treba še več varnih hiš, ali pa se odločiti in trdneje prijeti kufraste slovenske pijandure. Jih poslati na zdravljenje ali jim kako drugače povedati, da jih imamo dost', da nismo več pripravljeni prenašati njihovih pijanskih izgredov, blodenj, blebetanj, kričanj, pretepanj, razbijanj družin, avtomobilov, prijateljstev, tresočih se rok in drugih grozodejstev.

Žalostno. Če se hočete na Kranjskem znebiti neljubega sorodnika, soseda, znanca ali koga drugega, si kupite pištolo, se do mandljev nalijte z alkoholom, pa jo boste odnesli poceni, kajti pijanost je neprištevnost, neprištevnost pa je na sodiščih olajševalna okoliščina. Pri nas se ne splača biti pri zdravi pameti in pri polni zavesti.

Parlamentarna opozicija pa je vpeljala števec.

Pa ne za meritev porabe električne energije, pač pa števec za štetje politično imenovanih velmožev v podjetjih, ki so v državni lasti.

Koalicija pravi, da bi bilo pametneje uvesti ogledalo, da bi vsak v njem videl svoj obraz.

Skrajni čas, kajti že davno smo pozabili, da je nepošteno kriviti za lastno popačeno podobo  zrcalce, ki sicer vsakomur, ki ga vpraša, kdo je najlepši v tej deželi, odgovori: »Ti, ti.«

Ste opazili, da je minuli teden hodil gospod Pahor po deželi na sončni strani Alp s črno kravato okoli vratu?

Ob toliko pokopanih podjetjih ne bi bilo nič čudnega, če bi bil odet v črno od spodnjega perila do srajce in čez. Z njim pa tudi vsi, ki so z napačnimi poslovnimi odločitvami kar koli prispevali k pogrebu paradnih konjev slovenske industrije. Vsa čast jim. V osemnajstih letih jim je uspelo to, kar ni komunistom v petdesetih.