Gibanje Svoboda navzgor: Edina stranka z opaznim dvigom podpore
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Politična stranka Gibanje Svoboda krepi položaj pred volilnim letom. Kaj je še pokazala javnomnenjska anketa, kdo bi zmagal, če bi bile volitve danes?
Po najnovejši javnomnenjski raziskavi Inštituta Mediana, opravljeni za Televizijo Slovenija, se razmerja med največjimi političnimi strankami v zadnjem mesecu niso bistveno spremenila. Na vrhu lestvice ostaja SDS, na drugem mestu je Gibanje Svoboda, ki kot edina med vodilnimi strankami beleži opaznejšo rast podpore.
Če bi bile volitve zdaj, bi SDS podprlo 21,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi zbralo 17,5 odstotka glasov, kar je skoraj odstotno točko več kot novembra (16,7 odstotka). Sledita koalicijska SD s 5,7 odstotka podpore in opozicijska NSi s 4,4 odstotka. Peto mesto znova zaseda zunajparlamentarna stranka Resnica, ki bi jo volilo 4,2 odstotka vprašanih. Med prvo peterico je Svoboda edina stranka, ki ji je podpora opazneje zrasla, medtem ko so druge izgubile nekaj desetink odstotka.
Raziskava, druga v nizu, ki jih bo Mediana izvajala do parlamentarnih volitev marca prihodnje leto, je potekala med 15. in 18. decembrom. V spletnih in telefonskih anketah je sodelovalo 720 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Tik pod parlamentarnim pragom precejšnja gneča
Skupna lista Levice in Vesne bi po anketi prejela 3,7 odstotka podpore, kar je nekoliko manj, kot jo je prejšnji mesec dosegla Levica sama. Stranko Demokrati bi podprlo 3,5 odstotka vprašanih, novoustanovljene Mi, Socialisti pa tri odstotke. Pirati ostajajo stabilni z 2,5 odstotka podpore. Prerod Vladimirja Prebiliča ima 2,4 odstotka in po zavrnitvi sodelovanja s SD ter iskanju zavezništev na levem političnem polu ostaja pod tremi odstotki. Več kot odstotek podpore bi dobili še SNS (1,9 odstotka) in SLS (1,2 odstotka), medtem ko je sedem drugih strank – med njimi Fokus, Zeleni Slovenije in Glas upokojencev – zbralo manj kot odstotek podpore.
Med vprašanimi je bilo decembra 15,9 odstotka neodločenih, dodatnih 6,3 odstotka pa jih je odgovorilo, da ne bi volili nobene od ponujenih strank.
Najbolj priljubljena političarka ostaja predsednica republike
Mediana je merila tudi priljubljenost posameznih politikov. Na vrhu lestvice je še naprej predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledita ji minister za gospodarstvo in predsednik SD Matjaž Han ter predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Četrto mesto zaseda evropska komisarka Marta Kos, peto pa predsednik Demokratov Anže Logar.
Od šestega do petnajstega mesta so se uvrstili predvsem ministri in predsedniki strank, razlike med ocenami pa niso velike. Med njimi so zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik NSi Jernej Vrtovec, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, finančni minister Klemen Boštjančič ter ministrica za kulturo Asta Vrečko – vsi z ocenami nekoliko nad 2,5. Sledijo Janez Janša, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik vlade Robert Golob, Vladimir Prebilič in obrambni minister Borut Sajovic. Na dnu lestvice so Luka Mesec, Tina Bregant, Miha Kordiš, Jasmin Feratović in Zoran Stevanovič.
Mnenja o prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih skoraj izenačena
Anketa se je dotaknila tudi namere vlade, da povsem prepove delo zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnikih. Podpora popolni prepovedi je rahla: zanjo se je izreklo 44,7 odstotka vprašanih, proti pa 43,6 odstotka. Razlika med obema taboroma znaša zgolj eno odstotno točko.
Primer Šutar: največ odgovornosti pripisujejo policiji
Vprašani so odgovarjali tudi na vprašanje, kdo nosi največ odgovornosti za uspešen zaključek preiskave smrti Aleša Šutarja. Največ anketirancev (24,6 odstotka) meni, da so ključni policisti, sledita sodstvo z 21,8 odstotka in tožilstvo z 11,9 odstotka. Politiki pripisujejo manjšo vlogo – 8,7 odstotka. Več kot 16 odstotkov vprašanih se ni odločilo za noben odgovor ali pa nanj niso želeli odgovoriti.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
