Arhiv NTRC

Zakonca Golavšek sta zapuščen mlin v Matkah poznala že vrsto let, preden sta se odločila za njegov nakup. Kljub njegovemu propadanju sta ga že od nekdaj občudovala. V njem sta videla številne neodkrite možnosti, ki so se skrivale pod slabo ohranjenim zunanjim ogrodjem. Ob spoznanju, da je bil mlin v preteklosti v nekem obdobju tudi v lasti Matičevih prednikov, je bila njuna želja po obnovi in obuditvi te domačije še močnejša. »Nekega večera sem na nepremičninskih straneh videl, da je mlin naprodaj. Seveda sem nemudoma poklical lastnika in se dogovoril za obisk. Prodaja je sicer trajala nekoliko dlje, a mlin sva januarja 2020 kupila. No, pravzaprav žena takrat še ni vedela za to,« z nasmeškom pove sogovornik. Ob službah in dveh majhnih otrocih sta se skupaj odločila, da oživita to spominsko zaščiteno domačijo in v njej začneta pisati novo zgodbo.

Lokalni kulturni pečat

Glede na zgodovinske karte je bil mlin po besedah Matica na istem mestu postavljen že pred več kot 300 leti. V obliko, kot je danes, naj bi ga po zgodovinskih virih leta 1841 zazidal gospod Krall, ki je upravljal to območje. »Da je vse to naredil, vključno z značilnimi zunanjimi arkadami, je moral biti kar premožen. Na tem območju namreč ni takšnih stavb ali pa so zelo redke,« je povedal Matic, ki je sicer po poklicu ekonomist, vendar ga bogata zgodovina tega območja že od nekdaj navdušuje.

Zgodovinske karte razkrivajo, da je bilo pred stotimi leti ob bližnjem potoku Kolja ob Golavškovem postavljenih še šest mlinov in ena hidroelektrarna. »Ti podatki kažejo, kako so naši predniki s sodobno tehnologijo tistega časa živeli zelo dobro in kakovostno. Odkrivanje zgodovine nam pravzaprav kaže, da lahko veliko bolj izkoriščamo naravne vire, ne da bi posegali v njih.« Mlin je na tem mestu deloval do okoli leta 1930, vendar danes, z izjemo majhnih sledi, od njega ni ostalo nič. Skozi stoletja je namreč zamenjal več lastnikov in tudi namembnosti. V nekem obdobju so bili njegovi lastniki tudi Matičevi predniki, ki so v njem izdelovali sode, vendar so stavbo leta 1939 prodali. Zadnjih 50 let ni v njej živel nihče, zato je bila domačija prepuščena toku časa.

Foto: Andraž Purg

Več preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 14. 11. 2024.