Profimedia

Vsaka odvisnost je težava. Odvisnost od drog pa postaja ena največjih potencialnih nevarnosti v prometu. Vožnja pod njihovim vplivom še kako omejuje in zmanjšuje sposobnost voznika, da bi realno zaznaval svet okoli sebe, zmanjšuje reakcijski čas, omejuje vid, sluh in še kaj.

Marihuana je na prvem mestu

V Sloveniji od drog največ uporabljajo marihuano, sledijo heroin in kokain ter nove vrste drog, ki pa jih je že težje zaznati v telesu voznika. V Evropi se sicer zmanjšuje uporaba heroina, povečuje pa se število rekreativnih kadilcev marihuane. Psihoaktivne snovi v telesu se zadržujejo dlje časa, posebej v krvi, in to je merilo, ali je voznik pod vplivom substance ali ne.

Pexels

Zato je predvidena legalizacija konoplje pri strokovni javnosti naletela na veliko nasprotovanje saj tudi globalni podatki kažejo, da legalizacija za omejeno osebno uporabo prinese predvsem povečanje uporabe konoplje v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Zato lahko povečanje uporabe pričakujemo tudi v Sloveniji, kar zagotovo vodi v povečanje števila oseb z zasvojenostjo, še posebej med mladimi, najbolj pa se bojijo povečanje števila delovnih in prometnih nesreč.

Zato strokovnjaki, tako na agenciji za varnost v prometu, zagovarjajo ničelno toleranco do prisotnosti THC-ja in drugih drog pri voznikih.

En džojnt je že zelo nevaren

Po ocenah projekta DRUID je v prometu približno sedem odstotkov voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, in dva do trije odstotki, ki vozijo pod vplivom drog ali kombinacije drog z alkoholom. Slovenija ne zaostaja po deležu alkohola, je pa delež prepovedanih drog, predvsem pa psihoaktivnih zdravil, še vedno za en odstotek nižji.

Marihuana, kokain, nore gobice...

Droge v prometu predstavljajo vse večjo težavo

»Skandinavske države imajo kar precej amfetamina in benzodiazepinov, Združeno kraljestvo ima izjemno veliko kanabisa, dežele jugozahodne Evrope pa kokaina. A če primerjamo alkohol in droge, ugotovimo, da je pri koncentraciji 0,5 grama na kilogram alkohola v krvi tveganje dvakrat večje kot v treznem stanju. Zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti po kajenju enega džojnta pa je približno enako, kot je zmanjšanje vozniških sposobnosti pri koncentraciji 0,8 odstotka alkohola v krvi,« pravi Mojca Zorec Karlovšek iz združenja za razvoj forenzične toksikologije Fortox.

Vedno več drog za volanom

V Sloveniji se trend uporabe prepovedanih substanc za volanom žal povečuje. Po podatkih policije so najpogostejši udeleženci v strokovnih pregledih na droge vozniki osebnih avtomobilov in vozniki enoslednih motornih vozil. Letos je bilo do konca oktobra 65 prometnih nesreč, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom drog, 51 se jih je končalo s telesnimi poškodbami ali smrtjo, kar je kar za 46 odstotkov več kot v letu 2015.

Profimedia

Saša Kuhar iz AVP opozarja: »V letu 2024 je bilo kar 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Alkohol in droge močno vplivajo na zaznavanje, presojo in pripravljenost za tveganje, kar vodi v hude tragedije na cestah. Posebej nas skrbijo tudi posledice legalizacije konoplje v tujini, kjer se je močno povečalo število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje, v Kanadi za kar 475 odstotkov.«

Val Stankovič Pangerc iz zveze Brez izgovora Slovenija je povedal, da je v 2020 v Sloveniji 15 odstotkov mladih med 15. in 29. letom starosti uporabljalo tobak, alkohol in druge droge za lajšanje čustvenih stisk, stresa in nelagodnih občutkov. Sprememba zakona, ki ni premišljena, lahko zelo napačno vpliva na odnos do konoplje za osebno rabo med mladimi, ker z naglico in nepremišljenostjo omogoča in sporoča napačne stvari.«

12-urni maraton

Poostren nadzor prometa: policisti prežijo na pijane in zadrogirane voznike

Po podatkih AVP med posebej ogrožene udeležence spadajo mlajši moški v starosti 19 do 24 let. »Njihova ogroženost je od dva- do trikrat večja kot pri ostalih udeležencih v prometu. Pri njih so med najpogostejšimi vzroki za nesreče prav dejavniki, povezani z življenjskim slogom in mladostjo: alkohol, droge, neizkušenost in prehitra vožnja,« še pojasnjujejo na AVP.

Učinki teh na vožnjo so pogosto podobni alkoholnim: manjša koordinacija, tunelski vid, upočasnjene reakcije.

Profimedia

Tudi zdravila so nevarna

Problem pa so tudi zdravila, označena s trikotnikom. Nekatere so povsem prepovedana, druga spet povzročajo povečano tveganje za nesrečo. Zato strokovnjaki v povezavi s predlogom zakona o legalizaciji konoplje opozarjajo, da je prometna varnost možna le, če vozniki za volan sedajo brez vpliva alkohola, drog ali zdravil. »Zdravstveni, preventivni in mladinski vidiki kažejo, da je ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi v prometu edina pot, če želimo zmanjšati število žrtev,« še opozarjajo na AVP.