arhiv lokalno.si

##IMAGE-4064517##

Prazniki! Kdo pa se jih ne veseli, pa naj bodo krščanski za verujoče ali pa vsi ostali. Na žalost, ko minevajo leta, se je naša družba spremenila, vedno bolj pozabljamo, čemu je praznik pravzaprav posvečen. Sedaj se veselimo le prostega dneva, srečanja s sorodniki in prijatelji, druženja z otroki, preživljanja prostega časa v naravi, če nam vreme dovoljuje, in ne nazadnje dobre jedače in pijače, ki si jo brez kančka krivde obilo privoščimo.

S tem ni nič narobe, lepo pa bi bilo, da bi pomislili na pomen tega praznika. Verujoči v Jezusa, ki je po križanju in mučni smrti umrl, vendar je premagal smrt, so prepričani, da je s tem dal upanje, da bo po naši smrti vendar večno življenje, čeprav ne na Zemlji. Spoštovanje temu prazniku pa bi morali dati tudi vsi neverujoči, končno je to tudi del naše kulture in dediščine.

Veliko je teorij, od kje izvira ta praznik. Praznuje se ga spomladi, saj so ga že poganska ljudstva slavila. V tem času se je po dolgi in mrzli zimi spet zaslišalo ptičje petje, narava se je prebudila, popki na drevju so se odpirali in iz zemlje so pokukale prve klice življenja. Spomladanske cvetlice so božale oči s pisano paleto barv in širile opojen vonj. Pričel se je ciklus novega življenja.

Anglosaška plemena so pripravljala čaščenja za boginjo ljubezni in plodnosti Eostro in tudi, ko so sprejeli krščanstvo, so vseeno zadržali do neke mere ta praznik, saj je bil globoko zasidran v njihovi kulturi. Zato ima Velika noč danes ime Eastern. Prav tako v nemških deželah Ostern.

Drugi spet menijo, da Velika noč izhaja iz judovstva, ko so Judje, ki so v Egiptu trpeli v suženjstvu in bežali pred faraonom in njegovimi zasledovalci, prišli na obalo Rdečega morja, je Bog razdelil morje na dva dela in so ga lahko prečkali po suhem, medtem ko se je faraon s svojo vojsko utopil, ker se je morje spet združilo. Zato so ta dan Judje začeli častiti kot Veliko noč oziroma po judovsko PASHA.

V krščanstvu so ta prvoten poganski praznik izkoristili po Jezusovem križanju in po njegovem čudežnem vstajenju iz groba, ko je premagal smrt in je tako postal najbolj pomemben praznik.

Za kristjane je to dan upanja in veselja, saj bomo po smrti lahko večno živeli v njegovem kraljestvu.

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Vsako verovanje pa spremljajo tudi simbolični predmeti. Pri krščanstvu so bili izbrani predmeti, ki to najboljše ponazarjajo, kot na primer: rdeče jajce - kaplja Jezusove krvi, šunka, meso - njegovo telo, hren – žeblji, s katerimi je bil pribit na križ, kruh, pecivo, potica – trnjeva krona.

Vse simbolne predmete se odnese na blagoslov v lično izdelanih košarah, cekarjih, prekritih z čudovito izvezeni prtički, in to je tudi obvezen zajtrk naslednje jutro za vso družino. V 13. stoletju pa se je iz Poljske razširila navada barvanja jajc v raznih barvah, ne samo rdečih, in tudi okraševanje.

Prečudovito okrašena jajca iz Slovenije so znana daleč naokrog, saj so resnično umetelno okrašena.

Velika noč je prav zares velik praznik, ni važno, od kje izvira njegovo poreklo, to je stvar zgodovinarjev, saj združi razkropljene družine, je praznik upanja in veselja ob prihodu pomladi in novega življenja. Je praznik, ko se malo poglobimo vase po vseh težkih dnevih, da nam zagon, da premagamo težave in vidimo pred seboj žarek upanja na boljše.