Arhiv Lokalno.si

Knjižnica Mirana Jarca

Ime pisateljice, svetovne popotnice, poliglotke, etnologinje in teozofinje Alme Maksimilijane Karlin se je kljub temu, da je ponesla slovensko ime v širni svet in jo v številnih evropskih državah dobro poznajo in cenijo, šele v zadnjih nekaj letih intenzivneje pričelo pojavljati v slovenskem kulturnem prostoru. V letošnjem letu mineva 120 let od njenega rojstva in 90 let od pričetka njenega osemletnega popotovanja okoli sveta. Pestro življenje in delo Alme Karlin so na četrtkovem tematskem večeru v novomeški Knjižnici Mirana Jarca predstavile članice Društva za študije kontemplativnih tradicij, katerega namen je preučevanje tradicij kontemplacije in kontemplativnega življenja; razvijanje študij na področju meditacije, izbranih tekstov in posredovanje tega znanja v javni prostor.

O Almini zanimivi življenjski poti je spregovorila Regina Bokan, ki je pričela zgodbo na začetku – z Alminim rojstvom starejšemu paru, ki ni načrtoval otrok. Almino otroštvo je bilo zaznamovano z njeno telesno hibo; desna stran njenega telesa je bila namreč delno ohromljena, zato jo je mati kar naprej vodila k različnim zdravnikom in poizkušala prikriti sledove njene hibe. Verjetno je tudi zaradi tega postala nekoliko zagrenjena, otroštvo pa je večinoma preživljala v samoti. Oče je zgodaj umrl in kmalu zatem je Alma prvič odšla v svet skupaj s svojo materjo.

Bila je željna znanja, še posebej pa jo je pritegnilo učenje tujih jezikov. Odšla je na študij v London, kjer je do potankosti izpilila svojo angleščino ter se poleg nemščine in francoščine, ki ju je že obvladala, učila še številne druge eksotične jezike, med njimi vse skandinavske jezike, španščino, ruščino, italijanščino, latinščino, kasneje pa tudi kitajščino in japonščino. V času 1. svetovne vojne je postala v Londonu kot državljanka Avstro-Ogrske naenkrat nezaželena in umaknila se je na Norveško, ki jo je s svojo spokojnostjo popolnoma prevzela. V njej je počasi začela zoreti želja prepotovati svet ter hkrati pridobljena znanja posredovati ljudem. Leta 1919 se je povsem sama odpravila na pot v težkih povojnih razmerah in prepotovala dobršen del sveta; Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Denar za potovanje si je prislužila s poučevanjem jezikov in prevajanjem pred in med potjo.

Maja Polak je obiskovalcem predstavila njeno izredno dragoceno etnološko delo, saj je v času potovanja proučevala način življenja, šege in navade, verovanja, družbeno-socialne razmere ter naravno pestrost številnih dežel in svoja spoznanja objavljala v različnih časopisih in revijah. Njena najpomembnejša dela – potopisi, romani in etnološka dela – so izšla v prvem desetletju po vrnitvi s poti, od leta 1928 do leta 1938. Njen opus po do sedaj zbranih podatkih obsega štiriindvajset objavljenih knjig, več kot štirideset proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi (ohranjene so v rokopisu), notnih zapisov ter risb. Na poti je zbirala zanimive predmete, ki jih je pošiljala domov. Nekateri izmed njih so na ogled v pokrajinskem muzeju v rojstnem Celju, kjer je tudi živela vse do smrti.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Almina sporočila presegajo miselnost tedanjega časa, saj so univerzalna, zato naslov najnovejše knjige Jerneje Jezernik, ki opisuje njeno življenje in delo, ni naključen – Alma Karlin, državljanka sveta. Prav gotovo je bila Alma Karlin nekaj posebnega za čas, v katerem je živela, kot je posebna še danes. Prešla je fiktivne in dejanske ovire meja, narodnosti, jezikov ter se zaradi izpolnjevanja poslanstva, ki si ga je zadala, odpovedala tako pomembnim stvarem, kot je denimo partnerska zveza, žrtvovala pa je tudi svoje zdravje. Na potovanjih si je namreč nabrala nekaj težkih bolezni, ki so jo spremljale preostanek življenja. Kljub temu pa ne glede na številne težave, s katerimi se je soočala v življenju in na poti, ni obupala, trdno odločena, da izpolni svoj cilj. Almino močno zvestobo izpolnjevanju svojega poslanstva nam je predstavila psihologinja Nevenka Kovač.

Knjižnica Mirana Jarca

Galerija

Arhiv Lokalno.si