Ustvarjalno druženje med kozolci
V Deželi kozolcev so včeraj gostili prvo klekljarsko čajanko, ki so jo v tukajšnjem muzeju na prostem pripravili skupaj s klekljarsko skupino Žnurce iz Trebnjega. Dogodek, ki je bil namenjen povezovanju klekljaric iz vse Slovenije, so obogatili z razstavo izdelkov članic Društva zasavskih klekljaric Srčevke, klekljarske skupine Klinčki in kušinčki (KD Kalunca) ter klekljarske skupine Bucike. Na ogled so bili tudi izdelki, ki povezujejo čipko in les mojstra Klemna Demšarja ter okrasne slike iz gline, lesa in čipke Lidije Debelak.
Na dogodku, ki so ga poimenovali Lesena čipka, so predstavili tudi novo podlago za klekljanje, tako imenovani papirc, na katerem je upodobljen Jurgličev toplar, pripravila pa ga je oblikovalka avtorske čipke Tina Koder Grajzar. »Ko gre za motivno čipko, po navadi izhajam iz fotografije, ki jo prevedem v jezik čipke,« pripoveduje o snovanju nove podlage, ki so jo predstavili včeraj. Kot še pravi Koder Grajzarjeva, zanimanje za čipke med potrošniki narašča, klekljanje pa postaja najbolj priljubljeno ročno delo v Sloveniji.
Dogodek, kot je bil včerajšnji, je zato med klekljaricami še kako dobrodošel, saj so tudi nekdaj klekljanje povezovali z druženjem. Ne nazadnje pa želijo čipko na Dolenjskem povezati tudi z lesom, ki je, kot pravi vodja trebanjskih Žnurc Marija Prosenik, podobno naraven in mehak kot čipka.
»Klekljaš lahko ure in ure ter se ob tem sprostiš in umiriš,« o tej edinstveni domači obrti, ki zahteva veliko znanja in potrpežljivosti, še pove Prosenikova in dodaja, da trebanjske Žnurce, ki jih je trenutno 13, za prihodnje leto snujejo tudi edinstveno razstavo ob 150. obletnici smrti Friderika Barage.
Medtem pa so tudi v Deželi kozolcev veseli nove vsebine ohranjanja kulturne dediščine, pravi direktorica šentrupertskega muzeja Branka Brcar, saj načrtujejo, da bo Lesena čipka drugo nedeljo v septembru postala tradicionalna.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
