Arhiv NTRC

Matic Romih se je za skladanje začel zanimati med obiskovanjem glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in v tamkajšnji glasbeni šoli. Kot dijak umetniške gimnazije se je najprej osredotočil na učenje klavirja pri profesorici Jeleni Dukić Segečić ter hkrati raziskoval glasbeni svet. Sprejel je izziv profesorice asist. mag. Urške Orešič Šantavec, ki je dijake spodbudila k pisanju glasbe. Ob začetnih poskusih je užival, dobil je prvi vtis, kako je, če delo napiše sam, namesto da izvaja tisto, kar so ustvarili drugi.

Skladanje ga je od takrat zaposlovalo tudi v prostem času, pisal je skladbe, pripravljal aranžmaje za strica, profesorja glasbe in priznanega zborovodjo Mateja Romiha, ki vodi Moški pevski zbor Planina, dolga leta pa je dirigiral Mešanemu pevskemu zboru Zarja. »Stric mi je veliko pomagal, dal mi je možnost, da se izražam. Zaupal mi je, čeprav sem bil novinec in nisem imel izkušenj, kako je pisati za pevske zbore.« Mlad glasbenik je spoznal, da raje ustvarja kot poustvarja, in se odločil za študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

V družbi svinčnika in notnega papirja

Kot študentu kompozicije mu je precej pomagalo dobro obvladanje klavirja, saj je ta pomemben pripomoček ustvarjalcev. Ti lahko z njegovo pomočjo takoj dobijo prvi zvočni vtis napisanega, ne glede na to, ali skladajo za solo glasbilo, zbor, orkester ali katero drugo zasedbo. »Klavir pomaga, da se lahko harmonsko orientiram, da vem, kaj pričakovati. Ostalo je delo domišljije, gre za to, kako si predstavljam zvočne podobe.«

Kljub programom, ki omogočajo skladanje s pomočjo računalnika, Matic Romih vse svoje delo najprej z roko napiše v notno črtovje. Tako ima pred seboj boljšo časovno predstavo in se lažje vrača v dele skladbe, ki jih je že napisal. Enostavneje dodaja nove zamisli, medtem ko bi jih med brskanjem po partituri v računalniškem programu najverjetneje pozabil, je pojasnil. »Sliši se res malo abstraktno. A delam tako, da se osredotočim le na nekaj linij, kjer vzpostavim svoja pomagala za boljšo orientacijo v celoti. Iz osnovnih zapiskov aranžiram v večjo sliko, v končno podobo. Tako lahko vključujem simboliko, se navezujem na besedilo. Veliko bolj jasno predstavo imam, če imam gradivo ves čas pred seboj.«

Najbolj domač v zborovski glasbi

Planinčan, ki končuje magistrski študij na akademiji za glasbo pri izr. prof. Vitu Žuraju, se lahko pohvali s tem, da je veliko njegovih del že izvajanih. Obilo takšnih priložnosti je dobil v sklopu študija, ko se je prijavljal na razpise svoje akademije ali ostalih umetniških ustanov. Hvaležen je tudi svojim profesorjem, ki za vsakega študenta iščejo možnosti, kako se predstaviti izven akademskih prostorov. Seveda ne gre brez lastne pobude. Pozoren je predvsem na priložnosti s področja zborovske glasbe, kjer se počuti najbolj domačega.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku