Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Tudi kulturniki zgroženi zaradi osnutka interventnega zakona


STA, M. M.
19. 11. 2014, 13.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

matjaz_berger_rb.jpg
Matjaž Berger: "Predlog zakona je anomalija, ker je vzpostavljen

##IMAGE-3325206##

Osnutek interventnega zakona, po katerem javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in imajo 15 zaposlenih ali manj, z novim letom ne bi bile več pravne osebe, je sprožil val ogorčenja, saj se v teh zavodih bojijo, da bi to pomenilo njihovo ukinjanje. Ministrstvo za javno upravo to zanika, a tudi ministrstvo za kulturo taki rešitvi nasprotuje.

Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, pri nastanku omenjenega osnutka niso sodelovali in z njim niso bili predhodno seznanjeni. V osnutku predvideni rešitvi nasprotujejo, saj bi pomenila, da nekaterih vsebin državnega, javnega interesa, država ne bi mogla več sofinancirati, to pa bi pomenilo nepopravljivo škodo na področju izvajanja dejavnosti knjižnic, muzejev, galerij in drugih zavodov, ki izvajajo ali so pooblaščeni za izvajanje državne javne službe.

Direktor Pomorskega muzeja Sergeja Mašera Franco Juri je ocenil, da bi tak ukrep privedel do uničenja velikega dela kulturne in izobraževalne mreže. Javni zavodi z manj kot 15 zaposlenimi, kamor sodi tudi njihov, bi namreč prešli v neposredno upravljanje občin. V luči predloga interventnega zakona je po njegovih besedah razbrati, da bi njihovo financiranje prevzele neposredno občine, ki pa tega ne bi zmogle, kar bi lahko pripeljalo do zapiranja zavodov ali do njihove redukcije do te mere, da ne bi več zmogli opravljati državne javne službe.

Pomorski muzej, ki letos obeležuje 60. obletnico delovanja, upravlja s petimi enotami. Kot je še povedal Juri, so pravkar končali dva triletna evropska projekta, v katerih so pridobili milijon evrov evropskih sredstev, ki so jih vložili v obnovo muzejskih zbirk. Po pogodbi morajo pridobljeno pet let ponujati obiskovalcem, v kolikor pa bi pravna oseba, s kateri je bila sklenjena pogodba, izginila, se utegne zgoditi, da bo morala Slovenija pridobljena sredstva vračati.

Ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek teatra Matjaž Berger je zapisal, da predlog interventnega zakona spominja na staro anomalijo ureditve kolhozov in sovhozov, ki jih je čas postavil na svoje mesto absurda, posmeha, pa tudi osebnih in kolektivnih tragedij velikih razsežnosti. Predlog zakona je po njegovih besedah anomalija, ker je vzpostavljen izključno na podlagi statistične meritve, devalvacije človeškega na raven števila, ne pa na mero človeka, se pravi na mero vsebine, ustvarjalnosti, učinkov in vplivov.

Mnogi od teh zavodov so, kot je še izpostavil Berger, novost v delovanju, kvaliteta v sodobnih kreativnih praksah ter pomembno simbolno in ultimativno mesto za območje, ki ga izraža, živi, plemeniti.

V Združenju splošnih knjižnic, kjer že imajo izkušnje z združevanjem iz preteklosti, tako z združevanjem javnih zavodov različnih vsebin v okviru občine, kot z združevanjem javnih zavodov enake vsebine, ki delujejo v različnih občinah, opozarjajo, da so bile izkušnje iz preteklosti negativne.

Ob tem poudarjajo, da bi združevanja predvsem v prvih letih pomenila precej večji strošek, kot pa prihranek. Datuma 1. januar 2015 pa, kot so zapisali, sploh ni mogoče komentirati, saj je kakršnakoli sprememba sedanje organiziranosti knjižnic v tako kratkem času nemogoča in neizvedljiva.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.