Štiri tedne Trga za skupnost
Včeraj je bil na zelenici pri Knjižnici Mirana Jarca prvi dogodek in razstava v sklopu projekta Trg za skupnost, ki ga skupaj pripravljata zavod Zora in omenjena knjižnica, z njim pa želijo avtorji v dialogu z občinstvom opozoriti na sistemsko pogojeno iluzijo individualizma, spregovoriti o javnem interesu in prostoru.
Skupina štirih likovnikov z akademskim slikarjem Igorjem Papežem na čelu se je odzvala na razpis novomeške občine za oživitev zelenih površin v mestnem jedru. Pri tem so izhajali iz spoznanja, da danes vsi živimo na mestni periferiji brez centra. Hoteli so si zastaviti vprašanje, kaj ta svet brez centra dela tako nesmiselnega.
Prvi od štirih avtorjev v nizu je bil novomeški slikar in likovni pedagog Branko Šuster s ciklom labirintov, s katerim je dopolnil vzdušje samega dogodka, na katerem sta s psihologom Jožefom Vukčevičem spregovorila o sodobnem odraščanju, ki ga Šuster dobro pozna, saj je skoraj štiri desetletja delal kot likovni pedagog na osnovni šoli in se je, vsaj tako pravijo njegovi nekdanji učenci, znal s problemi njihovega odraščanja dobro spopasti. Kot pravi Igor Papež, se forma labirinta pojavlja v umetniških strukturah od kubizma pa do modernizma, problem sodobne umetnosti pa je, da avtorji ne pomagajo najti izhoda, ampak pustijo človeka, da se v njem samo še bolj izgublja.
Prihodnji torek se bo prav tako na zelenici pred knjižnico v tako imenovanem Parku rastoče knjige predstavil akademski slikar Jože Kumer, tema njegovega dialoga pa bo odnos med izvirnostjo in senzacionalnostjo.
Tretji bo 27. septembra na vrsti akademski slikar Robi Gabrič, ki se bo ukvarjal s temo odnosa med sodobnim bivalnim okoljem in čuti, že oktobra pa bo projekt zaključil Igor Papež, ki je svoje silhuete, s katerimi spodbuja razmislek o sodobnem suženjskem odnosu med človekom in trgom, že teden dni pred začetkom razstavil v knjižnici pod krošnjami na Pumpnci.
Kot pravijo avtorji, se je na trgih tradicionalno manifestiral družbeni smoter z verskimi rituali, paradami, kaznovanji, tržnice pa so imele podrejeno vlogo, ker so zadovoljevale vsakdanje potrebe. To razmerje je danes obrnjeno. Obiskani so nakupovalni centri, mestna jedra pa zapuščena. Projekt Trg za skupnost bo poskusil vzpostaviti tradicionalno hierarhijo, navajajo.
"Dela, nastala v okviru projekta Trg za skupnost, smo želeli razstaviti na drevesih in na drugih mestih v središču mesta, a nismo dobili dovoljenja, tako da smo se morali zadovoljiti z razstavnim prostorom na zelenici pri Knjižnici Mirana Jarca. Radi bi, da bi ta dela videlo več ljudi, da bi bila razstavljena na bolj pretočnih točkah, zato pozivamo lastnike praznih izložb v mestnem jedru, da nam jih odstopijo za razstavo ustvarjenih del," pravi Igor Papež in pojasni: "Nismo proti trgovanju in prodaji, smo pa proti zasvojenosti, proti pranju možganov." Pri sodobnem trgu gre namreč za zlorabo človekove sicer naravne želje po posedovanju dobrin, ki je pripeljala do nekontroliranega nakupovanja stvari, ki jih kupec v bistvu sploh ne potrebuje. "Oglaševalcem želimo odvzeti javni prostor in odvrniti ljudi od poglabljanja te patologije," dodaja Papež.
Medtem ko so se tokrat štirje avtorji spopadli predvsem z opozarjanjem na probleme, želijo prihodnje leto, če jim bo to omogočeno, ponujati rešitve.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
