Urška & Domen Photography 

Urška & Domen Photography 

Da ljubezen in glasba ne poznata meja, sta znova dokazala Zala Mušič in Marco Calí. Zala je naše gore list, iz Trzina, Marco pa iz sosednje Italije, pred desetimi leti pa ju je povezal priljubljen glasbeni festival Rock Otočec. Svojo ljubezen sta minulo soboto po desetih letih v krogu svojih najdražjih, eno leto starega sinka Oliverja, domačih in prijateljev, še uradno potrdila na Otočcu, na turistični kmetiji Šeruga. »Otočec je bil za naju edina logična izbira kraja poroke in res sva vesela, da naju je s svojim prihodom prijetno presenetil tudi Franci Kek in z nami nazdravil ob obletnici. Če ne bi bilo Keka, ne bi bilo Rock Otočca in posledično tudi najine poroke ne,« je povedala simpatična Zala.

Torej, njuna zgodba se je začela na Rock Otočcu leta 2007, kjer sta se spoznala z Marcom, bobnarjem, ki je tedaj s svojo skupino Plebs na festivalu nastopil že tretjič. Prvič so nastopili kot zmagovalna skupina italijanskega predizbora in nato še dvakrat ter vedno s svojo neustavljivo energijo navdušili publiko. Ostala sta v stiku in tako je Zalo po nekaj letih ljubezen pripeljala v »njegovo« mesto, slikovite Firence, kjer se je vpisala na Akademijo lepih umetnosti, tam doštudirala scenografijo in potem še organizacijo kulturno-umetniških dogodkov.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Na Plebse, ki so se kasneje preimenovali v Passogigante, ima tudi Franci Kek lepe spomine, pa tudi zanimivo anekdoto, ki nam jo je ob tej priložnosti zaupal: »Na enem izmed Rock Otočcev bi moral nastopiti Edo Majka. V nedeljo, na dan nastopa, je ob pol treh popoldne ugotovil, da so mu potekli ustrezni dokumenti za prehod meje. Klical je in spraševal, ali se lahko kako na meji dogovorimo, da ga spustijo čez. Ker je bila nedelja in nam ni uspelo priklicati nobenega od ustreznih uradnikov, smo mu predlagali, naj gre do kopališča ob Kolpi nasproti Metlike, kamor bi ga prišel s čolnom iskat naš prijatelj Rudi Vlašič. Edo Majka je do kopališča na oni strani res prišel, ampak to je bilo tudi vse. Tam je naletel na neke prijatelje svoje glasbe, hkrati pa je tudi pomislil, da zanj ne bi bilo najboljše, če ga dobijo pri nezakonitem prečkanju meje. Poslal nam je sliko, kako pije pivo ob Kolpi, z opravičilom. Potem smo prosili Plebse, ki so že nastopili prejšnji dan, da na oder stopijo še enkrat. A ko se je približevala ura nastopa, jih ni bilo od nikoder. Z mopedom sem jih iskal po širšem prizorišču, razmišljal, kam bi šli Italijani, šel pogledat v restavracijo Tango in na grad ter jih končno našel v jacuzziju. Glasno sem jim dal vedeti, da smo v časovni stiski in da morajo biti čez nič minut na odru. Poskakali so ven in odeti le v brisače tekli do bungalovov in potem srečno le s triminutno zamudo na oder.« In glej ga zlomka, ravno takrat je Zala slišala Marca, dan prej je na Rock Otočcu ni bilo. Torej ima prste vmes nevede tudi Edo Majka.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, 31. 8. 2017