Kaj pa če bi letos ti prevzela organizacijo naše poletne IT-šole"?« se je mrzlega februarskega dopoldneva glasilo vprašanje sodelavke Eve. V kombinaciji začudenja, vznemirjenosti in negotovosti sem po kratkem razmisleku odgovorila: »Zakaj pa ne.« Po nekaj tednih in sestankih je padla odločitev o letošnji destinaciji – vse poti vodijo v … Prago! Skozi križpotja in ovinke, z vmesnimi postanki pri iskanju primernega stanovanja, co-working prostora in prevoznega sredstva smo z izbranimi študenti v začetku julija naposled pristali v češki prestolnici. Ob prihodu na letališče sem imela tri ključna vprašanja: »Smo mi morebiti na severu, da tako piha?«, »Imam dovolj dolgih oblačil za to poletno zimo« in »Ali me bo kot neljubiteljico matematike bolela glava ob preračunavanju kron v evre?«. Na ugodne vremenske razmere še čakamo, stanje z oblačili rešujejo razprodaje in pralni stroj, plačilno sposobnost pa aplikacija.

##IMAGE-941842##

##IMAGE-941843##
Šalo (resnico) na stran. Ob vožnji do stanovanja sem dobila občutek, da se pomikam po Ljubljani ali meni ljubem Dunaju. Mešanica arhitekturnih slogov, staromeščanske hiše z mnogimi ekstravagantnimi detajli, barvna raznolikost fasad, urejene soseske, zgodovinski spomeniki in ostanki preteklih režimov. Na sredini mnogokrat opevana Vltava, skrbno urejeni parki, povrhu pa v vsej svoji veličastnosti izza ovinka pripelje belo-rdeči tramvaj. Brez dvoma je zgodovina v Pragi pustila neizbrisen pečat, a jo hkrati naredila avtentično in samosvojo. Tako sem ob začetnem strahospoštovanju do novega izziva s češko prestolnico hitro postala na ti. Očarala me je. A ne s tipičnim – astronomsko uro, vožnjo z ladjico, mnogoterimi pivi ali sprehodom čez Karlov most. Zagledala sem se v stranske ulice in butične kavarnice, kjer vsak dan spijem najboljšo praženo kavo. Vzljubila poti na hribčke, ki obkrožajo oba bregova reke in ponujajo najlepše razgledne točke. K srcu so mi prirasli njihov trd in težko izgovorljiv jezik ter rahla zmedenost in mrki pogledi, ko jih ogovoriš v angleškem jeziku. Zaljubila sem se v doživetja, ki jih nabiramo z udeleženci poletne šole, in spomine, ki jih obujam ob bogati praški kulturni dediščini.

##IMAGE-941840##

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

##IMAGE-941844##
Ob pogledu na najslavnejšega krta pod zemljo in nad njo, ki ga najdeš v vseh oblikah in velikostih, moje misli odtavajo v čas pred več kot dvema desetletjema pred majhen TV-zaslon. Ob 19.30 sem nestrpno pričakovala napoved risank in poskakovala od sreče, ko je zvedav glas v tej mali škatli rekel Krtek. Skromno animirana risanka o dogodivščinah nasmejanega krta in njegovih prijateljev je na moj obraz narisala največje veselje. In prav to veselje me preplavi v Pragi vsak dan. Čeprav je v tem letnem času še bolj turistično oblegana in zato nasičena s potrošniškimi elementi zahodnega sveta, še vedno dopušča prostor za umik in iskanje lepote v drobnih delcih vsakdana. Včasih je to trdelník (pecivo, podobno madžarskemu kurtos kalacsu) ali kuhanje skupne večerje, spet drugič kupovanje znamk v nedeljo zvečer (glavna pošta je namreč odprta do dveh ponoči) in začudenje, da bivaš blizu cerkve, ki jo je projektiral Jože Plečnik.

##IMAGE-941841##

Franz Kafka, praški meščan sveta in pisatelj z veliko začetnico, je v enem izmed svojih pisem zapisal: »Sposobnost uvideti lepoto prinaša srečo. Vsak, ki to sposobnost ponotranji, se nikoli ne bo postaral.«
Zatorej, děkuji Praha (hvala Praga). Hvala za lepoto, slikovitost, izziv in navdih.

##IMAGE-941846##
("zagonsko podjetje Nito (Loop Email) že 5tič zapored organizira poletno šolo za nadarjene programerje, ki poteka izven meja Slovenije. Študentje pri tem spoznajo delo v IT podjetju, kot ekipa sodelujejo pri rešitvi zadanega izziva in spoznavajo kulturo izbranega mesta.)