Novomeški prevajalec Janez Penca je sinoči v knjižnici Mirana Jarca predstavil dva izmed svojih zadnjih prevodov, knjigo Jonathana Haidta Hipoteza o sreči ter knjigo Richarda Wilkinsona in Kate Pickett Velika ideja. 

Haidt v svoji Hipotezi o sreči ne prodaja recepta za srečo, pač pa profesor socialne psihologije na Oddelku za psihologijo Univerze v Virginiji temeljito razčlenjuje pojem in občutenje sreče tako v luči genetike kot tudi vpliva okolja in ugotavlja, da občutenje sreče ni odvisno od bogastva, rase, zdravstvenega stanja, starosti, zunanjega izgleda in podobno in obenem ponuja rešitve, od meditacije do prozaca, do katerega nima predsodkov, če človeku pomaga izkopati se iz depresije in postati povsem druga osebnost.

Penca pravi, da mu je ta knjiga v zadnjih štirih letih službe - na Šolskem centru je kot profesor angleškega jezika in primerjalne književnosti poučeval angleščino - zelo razširila obzorje, zato se je odločil, da jo prevede in uspešnico ponudi tudi slovenskim bralcem.

Izvirni naslov Velike ideje je Spirit Level, kar ima dvojni pomen, dobesednega - raven duha -, in vodna tehtnica (vaservaga). Precej več kot sam naslov pa o knjigi pove podnaslov - Zakaj je enakost boljša za vse. Avtorja na temelju dolgoletnega raziskovanja ugotavljata, da so družbe, kjer so socialne razlike oziroma razlike med najvišjimi in najnižjimi plačami manjše, bolj uspešne in imajo manj težav kot družbe z večjimi razlikami. S tem razlagata na primer tudi dejstvo, da se je v Veliki Britaniji v času obeh svetovnih vojn kljub vojni in pomanjkanju zmanjšala umrljivost oziroma zvišala pričakovana življenjska doba, saj so se v vojnem času ljudje počutili bolj enaki in enakopravni. Kot družbe z največjo enakostjo oziroma najmanjšimi razlikami avtorja predstavljata skandinavske dežele in Japonsko.