Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V petek, 4. decembra 2015, smo se zbrali v šolski knjižnici učenci osmih in devetih razredov z našo mentorico na intenzivnih pripravah za šolsko tekmovanje iz poznavanja slovenskega jezika – Cankarjevo tekmovanje. Tema letošnjega tekmovanja je domoljubje, zahtevana literatura za prebiranje in pogovor pa »Povest o dobrih ljudeh« Miška Kranjca. Zbralo se nas je 14.

Začeli smo bolj filozofsko z izrazom »domoljubje«; kaj pomeni ta beseda nam, mladim, kaj o njej čutijo naši starši ali celo stari starši; jo dojemamo različno, zakaj, od česa je to odvisno … in podobna 'globoka' vprašanja nam je zastavljala naš mentorica. Kar naporno za začetek, kajne?

Nato smo se poigrali še z geografskimi pojmi – s Prekmurjem in njegovimi značilnostmi, na zemljevidu obarvali porečje reke Mure in Ledave. Vse smo si lažje predstavljali, saj smo to pokrajino spoznavali na šolski ekskurziji pred leti. Razmišljali smo tudi o znanih Slovencih, ki prihajajo iz teh krajev … in zaključili z Miškom Kranjcem, ki je aktualni avtor predpisane literature.

Sledila je večerja v gospodinjski učilnici – špageti z različnimi prilogami. Po večerji smo si v knjižnici uredili večerni kino s filmom »Povest o dobrih ljudeh« ob kokicah in čipsu (knjižničarka je rekla, da SAMO tokrat naredi izjemo ).

Ker smo bili že precej utrujeni, smo pripravili in uredili vse za spanje: iz telovadnice smo prinesli blazine, razgrnili spalne vreče, pripravili baterije. Na poti do kopalnic smo ugotavljali, kako akustičen je atrij naše šole. Mentorici ni bilo potrebno dvakrat reči in že smo se postavili k ograji in zapeli znano prekmursko pesem, ki se pojavlja tudi v filmu, to je »Vsi so venci vejli«. Res je zazvenela lepo in miloglasno. Lepo smo jo odpeli.

Noč pa – noč ima svojo moč. Bilo je tipično taborniško – legli smo, luči smo ugasnili, a zaspati nismo mogli. Bilo je veliko pripomb, šepetanja, nasmehov … Končno smo se umirili ob poslušanju glasbe s predvajalnika in žametnem glasu Vlada Kreslina in počasi utonili v spanec.

Zjutraj nas niso prebudili petelini, ampak alarm z mobitela (hvala lepa, Jerneja!). Noč je bila kar prekratka in ura prehitro sedem, pa vstajanje, jutranja toaleta in zajtrk. In potem spet delo. Smo pa bili bolj sveži in polni elana za delo.

Poigravali smo se z glavnimi junaki, opazovali in debatirali o odnosih med njimi. Da bi si vse skupaj lažje predstavljali, smo si odnose ponazarjali z različnimi vrvmi – hitro smo ugotovili, da nič ni tako, kot je bilo videti na prvi pogled. Preko igre odkrivanja neznanih predmetov, pantomime, igre vlog, risanja in barvanja damskih ogledal, kamor smo zapisali značajske lastnosti … smo spoznavali glavne junake. Na koncu smo oblikovali še plakat z lepimi mislimi in citati iz knjige, saj je Kranjec res znan po sočnem in poetičnem jeziku in opisih.

Ura je bila kar prehitro dvanajst, ko naj bi zaključili z delom. Domov smo odšli prijetno utrujeni, vendar polni pozitivnih vtisov, opremljeni z novim znanjem in z željo, da še kdaj prespimo v naši lepi šoli.

Hvala mentorici in vsem delavcem šole, ki so nam to omogočili. Bilo je nepozabno!

Arhiv Lokalno.si