Novomeški etnologinji Ivici Križ Murkovo priznanje
Sinoči so v ljubljanskem etnološkem muzeju podelili najvišje državne nagrade in priznanja na področju etnologije. Murkovo priznanje je za stalno etnološko razstavo Dolenjska in njeni ljudje prejela etnologinja in kustodinja v Dolenjskem muzeju Ivica Križ.
Razstavo je v Ropasovi meščanski hiši, ki je del kompleksa Dolenjskega muzeja, Križeva postavila v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture, odprli pa so jo 29. novembra lani.
Križeva je v Novo mesto prišla septembra 1980 po diplomi iz Ljubljane. Pred njo so se v Dolenjskem muzeju vsak za krajši čas z etnologijo ukvarjali Danica Zupančič, Janez Bogataj in Slavka Ložar. Njena prva naloga je bila postavitev stalne etnološke zbirke, saj so bili vsi etnološki eksponati do njenega prihoda shranjeni v depojih. Prva stalna etnološka razstava je bila odprta v Ropasovi hiši, potem ko se je iz nje v novo muzejsko stavbo preselila razstava NOB leta 1986. Po tej razstavi je Križeva v muzeju postavila še vrsto občasnih razstav, kot so Od antičnega vrča do majolke,za katero je dobila Valvasorjevo nagrado, Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, za katero je dobila Trdinovo nagrado, Pečarska in keramična industrija na Dolenjskem, Nazaj v otroški raj, Amaterska fotografija in druge.
V dveh nadstropjih Ropasove hiše je s številnimi predmeti in fotografijami predstavljeno življenje pretežno kmečkega prebivalstva in obrtnikov od 18. do sredine 20. stoletja. Ropasova hiša, ki je postala del muzejskega kompleksa leta 1965, od leta 1980 pa je v celoti namenjena etnološki dediščini Dolenjske. Etnološka razstava Dolenjskega muzeja sicer v Ropasovi hiši domuje že vse od leta 1986, vendar je bila lani postavljena na novo, prav vsi predmeti so bili restavrirani in konzervirani, poleg tega pa je razstava razširjena na spodnje prostore, ki jih je bilo treba v ta namen tudi obnoviti in zaščititi pred vlago, zaradi katere so bili do tedaj tako rekoč neuporabni.
Razstava s predmeti iz 18., 19. in prve polovice 20. stoletja pripoveduje predvsem o življenju ljudi na dolenjskem podeželju, saj je bila Dolenjska v tem času pretežno kmetijska, več kot dve tretjini ljudi je živelo od zemlje, ostali pa od obrti, industrije tako rekoč ni bilo, zato se marsikateri obiskovalec spomni časa, ko so bili razstavljeni predmeti še v rabi in nekaj vsakdanjega.
Razstavljeni so številni predmeti, ki so jih v tem času uporabljali pri svojem delu obrtniki, ribiči, lovci, kmetje, vinogradniki, čebelarji. Med drugim sta na ogled tudi restavriran mlin pa lectarska in lončarska delavnica s številnimi izdelki iz tistega časa. Precej je tudi predmetov, ki jih je pretežno kmečki človek uporabljal pri lovu, ribolovu in za nabiralništvo. Posebna pozornost je namenjena tudi ljudski likovni umetnosti pa tudi šegam, povezanim z najpomembnejšima praznikoma, božičem in veliko nočjo, ali pa s pustom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
