R. Božič, arhiv DL

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Po desetletju delovanja v New Yorku in med Ameriko ter našim delom Evrope razpetega nastopanja se je minule dni domov vnovič vrnil najvidnejši novomeški jazzovski ustvarjalec, lešniški tenor saksofonist Igor Lumpert.

Z njim sta prispela ameriška glasbenika, temnopolti bobnar Nasheet Waits in kontrabasist Chris Tordini, ob spremljavi katerih se je Lumpert odpravil na krajšo turnejo, ki po sobotnem novomeškem nastopu zajema še nastope tria v Divači, avstrijskima Linzu in Gradcu, hrvaškima Koprivnici in Rijeki, zadnji v tem nizu pa bo nastop v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Trio, ki je v Novem mestu nastopil v okviru LokalPatriotovega niza Jazzinty abonma, se je s tem nastopom prvič predstavil javnosti. Pred njim je le enkrat vadil, kar nastopa ni krnilo, temveč mu je dalo dobršno sproščenost.

Nastop je tudi pokazal, da gre za prekaljene glasbenike, na višku ustvarjalne moči, ki so se pred občinstvom ob uvodni skladbi Sonnyja Rollinsa in na koncu dodanem standardu pomerili v izvedbi Lumpertovih starejših in novejših skladb.

Za Lumperta bi lahko dejali, da z vsakim prihodom v domovino prinese nekaj novega, njegov zadnji koncert, pa kljub temu, da je pred kratkim pri ljubljanski založbi ZKP po šestih letih, odkar ga je posnel, izšel njegov drugi album Mineral Mind, ni izzvenel v predstavitvi tega, temveč v povzetku njegovega dosedanjega ustvarjanja.

Ocenili bi, da smo imeli možnost poslušati zrelega jazzovskega glasbenika, katerega izrazno polje je prosta oblika tako imenovanega sodobnega bopa, na katerem je Lumpert prepričal tako v silovitosti, kot v liriki in tehniki.

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Kot je lep čas znano, je jazz njegovo zatočišče, izziv in življenje. Ob njem pa sta se izkazala tudi oba ameriška glasbenika, predvsem bobnar Waits.

Na odru se je ves čas pletel instrumentalni pogovor, Lumpert in Waits sta se dopolnjevala, drug drugega podpirala in podžigala. Ob tem je naravnost, kot bi zarezal, presenetila Waitsova silovitost, ki pa je ob skoraj boksarski moči delovala tudi melodično.

Trio je povsem očaral. Ponudil je dobro uro s spoštovanjem do zgodovine zabeljenega sodobnega jazza in nedvomni višek Jazzinty abonmaja.

Lumpert se bo po koncertu v Cankarjevem domu vrnil v Ameriko, v juniju se bo vrnil in na mariborskem Lentu nastopil v triu, ki ga je v Sloveniji predstavil lani.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista