Arhiv NTRC

Posebne promocije za to, da bi privabila obiskovalce, ni imela, so si pa risbe ogledali številni odrasli in otroci, ki so se v dneh karantene sprehajali mimo. Prav to je bila dobra plat karantene, ocenjuje Lila Prap, saj so se otroci sprostili, želeli so ven, stran od računalnikov. Starši so končno imeli čas za pogovore in sprehode. »Vsi so začeli tudi kuhati in peči kruh, tudi jaz. Užitek je, ko gledaš, kako nastane nekaj užitnega,« pove avtorica, ki sicer v času karantene ni občutila spremembe pri svojem načinu življenja. »Ves čas živim enako, zame karantena ni bila nič drugačna. Če ustvarjaš, si ves čas sam.«

Lepo urejeni prostori, kjer nastajajo zgodbe, pesmi in ilustracije, ponujajo tudi številne možnosti za otroke, da lahko spoznajo like iz njenih knjig in sami ustvarijo kaj po svoji domišljiji. Občasno pride na obisk skupina šolarjev, a za več tovrstnega programa bo imela čas, ko bo v pokoju. Za zdaj ne kaže, da bi že odložila barvice, saj je še vedno zelo ustvarjalna. Jo pa moti omalovažujoč odnos oblasti do kulture. V času karantene je nastajala nova otroška knjiga, tokrat z zgodbo in živalskimi liki iz horoskopa, a Lila še ne ve, ali bo izdaja knjige zanimala kakšno založbo.

Je morda v minulih tednih vendarle pogrešala občasno druženje v kakšnem lokalu? »Ne hodim ven, ker smo kadilci že nekaj let v karanteni. Ne epidemija, prepoved kajenja v lokalih je najbolj spremenila moje življenje.« Sicer pa opaža, da so očitno že prej vsi »neznansko pogrešali družbo«, kar se je videlo po tem, da so v lokalih sedeli skupaj, a so gledali vsak v svoj telefon …

Foto: SHERPA