M. M., arhiv DL

##IMAGE-3379145##

Mnogi kristjani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Po cerkvah bodo potekala številna bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo tudi v Vatikanu, kjer bo papež Frančišek prvič po izvolitvi podelil tradicionalni velikonočni blagoslov.

Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan.

V letošnji poslanici o pomenu poguma, da vstanemo, se spremenimo in gremo naprej

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom, ko prebirajo tudi svetopisemske odlomke o Jezusovem trpljenju.

Ljubljanski nadškof Anton Stres je v letošnji velikonočni poslanici poudaril pomen poguma, da vstanemo, se spremenimo in gremo naprej. Verjamemo, da bomo enkrat dokončno vstali, da ne bo več nevarnosti za ponoven padec ali celo propad, je dejal. Evangeličanski škof Geza Erniša pa je v velikonočni poslanici dejal, da moramo biti in ostati tudi bitja čustev, ki jih vodi potreba po ljubezni, pomoči in solidarnosti. S tem po njegovem prepričanju ohranjamo človečnost in kljubujemo nevarnosti, da postanemo civilizacija, v kateri je edini gospod in gospodar postal uspeh za vsako ceno.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.