Bobo

Pogostost ekstremnih sušnih dogodkov se je po letu 2000 drastično povečala, pri čemer posebno tveganje predstavljajo tako imenovane "rapidne suše", so Svet24 pojasnili na Agenciji za okolje (Arso).

Gre za hitro razvijajoče se suše, ki se pojavijo nenadoma, običajno v tandemu z intenzivnimi poletnimi vročinskimi valovi, in povzročijo hitro propadanje kmetijskih rastlin ter znatno gospodarsko škodo.

Negativna meteorološka vodna bilanca kot ključni pokazatelj

Za razumevanje obsega težav je ključen kazalec meteorološke vodne bilance. Ta strokovni izraz opisuje razmerje med količino padavin, ki jo določeno območje prejme, in potencialno izgubo vode zaradi izhlapevanja s površja ter dihanja rastlin (evapotranspiracija).

Poenostavljeno povedano, bilanca pokaže, ali v tleh ostane dovolj vode za zdravo rast rastlin ali pride do primanjkljaja. Podatki Arso so skrb vzbujajoči. Po letu 1990, še posebej pa po letu 2000, beležimo vse več let, ko na ravni celotne države izhlapi bistveno več vode, kot je pade s padavinami.

Enajst poletij z negativno vodno bilanco po letu 2000, pred njim le eno

V obdobju med letoma 1961 in 2000 je bilo le eno poletje leta 1992, ko je primanjkljaj presegel 100 milimetrov, medtem ko je Arso po letu 2000 takšnih poletij zabeležil že enajst. Ta negativni trend neposredno vpliva na kmetijstvo, saj so rastline v obdobjih intenzivne rasti in razvoja plodov izpostavljene hudemu sušnemu stresu, ugotavlja Arso.

Posledice so vidne v večmilijonski škodi in razglasitvah naravnih nesreč. Od leta 2000 je bila v Sloveniji suša kar sedemkrat uradno razglašena za naravno nesrečo, kar se zgodi, ko škoda preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Največ škode je bilo v naslednjih letih:

• Preberite še

  

  Slovenija

  Energetske spremembe, s katerimi zmagamo vsi

  Leto 2003: Škoda je bila ocenjena na 121 milijonov evrov.

• Leto 2012: Ocenjena škoda je znašala 56 milijonov evrov.

• Leto 2013: Kmetijstvo je utrpelo za 106 milijonov evrov škode.

• Leto 2017: Škoda je presegla 65 milijonov evrov.

• Leto 2022: Rekordna škoda v kmetijstvu je dosegla 148 milijonov evrov.

Arso poudarja, da suša ni več omejena le na tradicionalno sušna območja na vzhodu in jugozahodu države, temveč postaja vseslovenski problem, ki se pojavlja tudi v alpskem svetu, kjer v preteklosti s tem niso imeli težav.

V prihodnje še daljše in še intenzivnejše suše

Podnebne projekcije za prihodnost niso optimistične. Arso napoveduje nadaljnje povečevanje pogostosti, trajanja in jakosti suš, kar bo še povečalo pritisk na vodne vire in zahtevalo strateško prilagajanje v kmetijstvu, energetiki in pri oskrbi z vodo.

Agencija za okolje