Profimedia

Kot je znano, gre zgolj za načelni, okvirni dogovor, v katerem bo treba podrobnosti še izklesati. Kot je v nedeljo potrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, dogovor predvideva enotno 15-odstotno carinsko stopnjo za veliko večino izvoza iz EU.

Vesti so veseli zlasti v avtomobilski industriji, ki je bila v zadnjih mesecih v ZDA deležna kar 27,5 odstotnih carin. Zdaj bodo tudi za uvod avtomobilov in avtomobilskih delov iz EU veljala 15-odstotna carinska stopnja. Enako velja tudi za polprevodnike in farmacevtske izdelke. Dogovor po poročanju STA vključuje tudi uvedbo ničelne carinske stopnje na medsebojno trgovanje z nekaterimi strateškimi proizvodi. Med temi so letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila, kritične surovine, pa tudi določeni kmetijski proizvodi. Za katere kmetijske proizvode točno bo šlo, bosta strani določili v prihodnjih dneh.

Se je pa Komisija v okviru dogovora med drugim zavezala, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov.

Dogovor bo na trge v prvi vrsti vnesel nekaj stabilnosti, saj je bila alternativa slabemu dogovoru trgovinska vojna. Kot je poudaril evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, gre šele za začetek postopka, ki bo vodil do celovitega trgovinskega in naložbenega sporazuma med stranema.

A okoli dogovora ostaja veliko neznank tako glede podrobnosti o tem, kaj vse pokriva enotna 15-odstotna carinska stopnja, kot glede pravne varnosti samega okvirnega dogovora in zavez EU. Pet ključnih vprašanj so izpostavili na portalu Euronews.

Trgovinski dogovor

Orban trdi, da je Trump Ursulo von der Leyen "pojedel za zajtrk"

Pravno nezavezujoč

Po njihovih navedbah dogovor še nekaj časa ne bo pravno zavezujoč za nobeno od obeh strani. Pričakovati je, da bosta obe državi do 1. avgusta objavili pravno nezavezujočo skupno izjavo, ki pa bo po navedbah evropskih uradnikov razmeroma lahkega značaja. V EU med drugim čakajo, da bo ameriški predsednik Donald Trump, ki si v tovrstnih zadevah rad premisli čez noč, v zvezi z dogovorom izdal izvršni ukaz, šele takrat bo zadeva vsaj na nek način na papirju, medtem pa se pogajanja nadaljujejo v smeri bolj celovitega sporazuma med EU in ZDA na področju trgovine in naložb.

Kateri proizvodi bodo izvzeti?

Ničelna carinska stopnja naj bi med drugim veljala za letala, saj so proizvodnje linije v tem sektorju preveč prepletene, ZDA pa ne želijo tvegati, da bi poskočile cene proizvodnje ameriških letal. Ob tem pa si v EU prizadevajo v to skupino proizvodov z ničelno carinsko stopnjo uvrstiti še alkoholne pijače, kot so vino in žganje. Glede na včerajšnje in današnje izjave namreč še ni povsem jasno, kakšna carinska stopnja bo veljala za vino in žganje, ki sta pomemben izvozni artikel zlasti za Francijo in Irsko.

Jeklo in aluminij?

ZDA imajo na uvoz jekla in aluminija trenutno postavljene kar 50-odstotne carine, okvirni dogovor pa ne predvideva izjeme za evropsko jeklo in aluminij. ZDA in EU se namreč še vedno pogajata o sistemu kvot za ti dve strateško pomembni surovini. Kvote bodo vezane na količino trgovanja v preteklosti, a podrobnosti strani še nista izklesali, tako ostaja v veljavi 50-odstotna carinska stopnja. Kakšne bodo carine v primeru dogovora o sistemu kvot, ni znano. V evropski industriji jekla nepresenetljivo navijajo za ničelno carinsko stopnjo. Sta se pa obe strani dogovorili, da se bosta skupaj borili proti globalnim presežkom na tem področju, torej proti kitajskemu jeklu.

Ameriški energenti

Veliko je tudi nejasnosti glede zaveze EU, da bo od ZDA v naslednjih treh letih kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Gre za plin, nafto in jedrsko gorivo, energente, ki naj bi nadomestili uvoz iz Rusije. A se poraja vprašanje, ali ta zaveza sploh ima kakšno težo, saj energentov ne kupujejo Komisija in njene institucije, temveč jih kupujejo zasebna podjetja. Eden od Bruseljskih uradnikov je kriptično pojasnil, da pa lahko EU pomaga pri »združevanju povpraševanja in spodbujanju določenih stvari, lahko pogledamo, kjer so morda ozka grla v infrastrukturi.«

Naložbe?

Komisija se je zavezala tudi, da bodo evropska podjetja v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev, a tudi v tem primeru ne obstaja noben javni organ, ki bi to nadziral. Trump je sicer dejal, da naj bi investicije vključevale tudi nakup ameriškega orožja. V Komisiji so ob tem navedli, da so imeli podrobne razprave z različnimi gospodarskimi oziroma poslovnimi združenji in podjetji, da so lahko ocenili njihove naložbene namere in strategije. »V bistvu smo združili, kar vemo o naložbenih namerah zasebnih podjetij. V skupni izjavi bo to pojasnjeno, da je to namera. Tako to ni nekaj, kar lahko EU kot javni organ jamči,« je po poročanju portala zadevo pojasnil še eden od uradnikov EU.