Profimedia

Izplen je za EU v primerjavi s scenarijem, s katerim je Trump grozil v primeru spodletelih pogajanj, po Sprukovem mnenju zelo dober. "Za ekonomista bi bil seveda najboljši scenarij povratek k multilateralnim trgovinskim okvirom, a je to v trenutnih okoliščinah zelo težko pričakovati," je dejal in ocenil, da bi v bodoče moral Bruselj storiti več za približevanje ZDA.

Evropska komisija se je v okviru dogovora med drugim zavezala, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Spruk v uresničljivost zavez ne dvomi, še posebej glede naložb, saj krepitev obrambnega sektorja po njegovih besedah zahteva zelo obsežna finančna sredstva.

Carine

Trump in von der Leyen dosegla trgovinski dogovor

"Pomembneje pri tem je, da bo imelo teh 600 milijard dolarjev naložb jasen učinek na raziskovalno in inovacijsko dejavnost - da so torej tudi obrambni projekti vezani na inovacijsko dejavnost v malih in srednjih podjetjih ter delujejo kot katalizator novih inovacij," je poudaril.

Evropska komisija bi morali biti odločnejša in dejavnejša

Posebej je izpostavil pomen krepitve obrambne industrije in zavedanja, kako veliko finančnih sredstev to zahteva. "Seveda na tem področju vedno trčimo ob znano dilemo 'topovi ali maslo', vendar se je treba zavedati, da brez naložb v topove ne bomo imeli dostopa do masla," je dejal.

Za EU bi bilo po njegovem mnenju zdaj pametno razmisliti o reformiranju akta o digitalnih storitvah, "ki je do ameriških multinacionalnih podjetij skrajno krivičen". Še bolje bi bilo, če bi šla unija še korak dlje in ZDA na tem področju širše odprla vrata. "Če bo to storila, sem skoraj prepričan, da naslednje eskalacije trgovinske vojne ne bo, saj bo ZDA poslala ustrezen signal," je povedal.

Žiga Živulović jr. / Bobo

Evropska komisija bi morala biti po njegovem mnenju tudi sicer odločnejša in dejavnejša, ko gre za urejanje trgovinskih odnosov z ZDA. "Treba je pač narediti še korak dlje k približevanju ZDA. Evropska unija ne sme čakati, ali bodo v ameriški administraciji na oblasti demokrati ali republikanci. Videli smo, da je bilo tudi v času administracije prejšnjega predsednika Joeja Bidna storjenega bore malo," je izpostavil.

Okvirni trgovinski dogovor po besedah von der Leyen prinaša enotno 15-odstotno carinsko stopnjo za veliko večino izvoza iz EU. Ta stopnja bo veljala za večino sektorjev, vključno z avtomobili, polprevodniki in farmacevtskimi izdelki. "Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli," je poudarila.

Dogovor vključuje uvedbo ničelne stopnje carin na medsebojno trgovanje z nekaterimi strateškimi proizvodi. Med temi so letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila, kritične surovine, pa tudi določeni kmetijski proizvodi. Za katere kmetijske proizvode točno bo šlo, bosta strani določili v prihodnjih dneh.

Medtem članice EU različno ocenjujejo trgovinski dogovor med EU in ZDA

Francija ocenjuje, da bo prinesel začasno stabilnost, da pa je neuravnotežen. Italija meni, da so se z njim izognili uničujočim posledicam, Madžarska pa, da je slabši kot dogovor z Veliko Britanijo.

Trgovinski dogovor bo prinesel določeno stabilnost, a je neuravnotežen, je na omrežju X zapisal francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad.

Dejstvo pa je, da trenutno stanje ni vzdržno; ZDA so izbrale gospodarsko prisilo in popolno neupoštevanje pravil Svetovne trgovinske organizacije, je poudaril. Pozdravil je določene vidike sporazuma, med njimi izvzem določenih industrijskih panog, ki so ključne za francosko gospodarstvo, ter možnost evropske regulacije sektorjev, kot so digitalne tehnologije in zdravstvo.

Italijanska premierka Georgia Meloni je pozdravila dejstvo, da je bil dogovor sklenjen. Kot je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejala ob robu srečanja ZN glede prehranskih sistemov v Adis Abebi v Etiopiji, še vedno meni, da bi lahko imela zaostritev trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA nepredvidljive in morebiti uničujoče posledice.

Meloni je dodala, da sicer še ne pozna podrobnosti v nedeljo doseženega dogovora, ki je načelen in pravno nezavezujoč. Med drugim ni jasno, kaj bo z izjemami, posebej glede nekaterih kmetijskih pridelkov, prav tako ni podrobnosti glede investicij, nakupa goriva in podobno, je dejala.

Madžarski premier Victor Orban je ocenil, da je ameriški predsednik Donald Trump predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen "pojedel za zajtrk". Ocenil je, da je dogovor slabši, kot ga je z ZDA dosegla Velika Britanija.