Arhiv Štajerskega Tednika

Včasih bi te bolezni poimenovali z eno besedo – kuga, kar afriška prašičja kuga (APK) gotovo tudi je. Sicer ni nevarna za ljudi, je pa skoraj vedno usodna za prašiče, saj proti bolezni ni ne cepiva ne zdravila. Kot je znano, jo večinoma prenašajo divji prašiči. Če se bolezen prenese na domače prašiče, to lahko pomeni veliko gospodarsko škodo.

Nevarnost grozi z vzhoda

Bolezen že leta grozi z vzhoda Evrope, kjer je tudi populacija divjih prašičev največja. Pravo paniko pa je v Nemčiji septembra povzročila novica, da so truplo okužene samice divjega prašiča našli tudi pri njih, in sicer nekaj kilometrov od meje s Poljsko v zvezni deželi Brandenburg. To je bil prvi odkriti primer APK v Nemčiji pri divjem prašiču, zaradi katerega so v veljavo nemudoma stopili nekateri začasni zaščitni ukrepi. Nemčija je že od prvih pojavov APK na zahodu Poljske vzdolž meje povečala nadzor ter začela graditi ograjo, ki bi preprečevala prehode divjih prašičev iz Poljske v Nemčijo, prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih prašičev. Kitajska je preventivno takoj prepovedala uvoz svinjine iz Nemčije. Bolezen se namreč lahko prenaša tudi preko človeka, ki virus svoji živali prenese z uvoženimi mesnimi izdelki.

Že pred tem, v začetku julija, pa so v Srbiji odkrili tri nove izbruhe APK pri domačih prašičih, in sicer v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev.

Največ okuženih divjih prašičev na Poljskem in Madžarskem

Preberite več v Štajerskem Tedniku