Primož Lavre

"Če si delavci ne bodo mogli več privoščiti stanovanja v večjih mestih, bodo mesta izgubila gospodarsko moč," opozarjajo na inštitutu.

Ifo opozarja predvsem na velik razkorak med višino najemnin po že dlje časa trajajočih najemnih razmerjih ter ponujenih najemnin za oddajo stanovanj na novo. Medtem ko so se najemnine po obstoječih najemnih pogodbah od leta 2013 zvišale le zmerno, so se nove najemnine v povprečju zvišale za približno tri četrtine.

"Takšen razvoj dogodkov grozi, da bo postal socialna bomba in prepreka za rast mest," so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozorili na inštitutu. Izračunali so, da so nove najemnine v sedmih največjih nemških mestih v povprečju za 48 odstotkov višje od obstoječih. Razlika je še posebej velika v Berlinu, kjer znaša približno 70 odstotkov, sledita pa München s 45 odstotki in Hamburg s 37 odstotki.

Trg najemnin je postal loterija

Medtem ko imajo najemniki z obstoječimi najemnimi pogodbami stabilne cene, so prisiljeni tisti, ki iščejo stanovanje, plačevati bistveno višje najemnine, so opozorili na inštitutu. To lahko pomeni razliko v višini več sto evrov za isto lokacijo in velikost stanovanja. Trg najemnih pogodb postaja loterija, so dodali.

Zaradi velike razlike med najemninami po obstoječih in po novih najemnih pogodbah ljudje raje ostajajo v svojih cenovno dostopnih stanovanjih, tudi če jim ta ne ustrezajo več. To pa zmanjšuje njihovo mobilnost in ovira njihovo dostopnost za trg dela, so še opozorili na inštitutu Ifo.

Potrebno je povečati ponudbo stanovanj

Avtorji študije menijo, da bi se morali oblikovalci politik bolj osredotočiti na ponudbo in učinkoviteje uporabljati stanovanjski fond. Ocenjujejo, da bi regulacija sicer res lahko ublažila rast cen najemnin, a problema pomanjkanja stanovanj ne bi rešila.