Kaj je trgovinska bazuka, s katero EU grozi Trumpu
Evropska unija naj bi kot odgovor na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa preučevala možnost uporabe trgovinske bazuke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Evropska unija naj bi kot enega od možnih odgovorov na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa preučevala možnost uporabe ekonomskega orožja – tako imenovane trgovinske bazuke.
Trump je pred dnevi osmim evropskim državam, in sicer Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Združenemu kraljestvu, Nizozemski in Finski, zagrozil z dodatnimi carinami. Carine bi stopile v veljavo 1. februarja, s 1. junijem pa bi se zvišale na 25 odstotkov. Zadevne države so na Grenlandijo že poslale manjše število vojakov ali častnikov. Na Grenlandijo bosta odšla tudi dva častnika Slovenske vojske, a Trump Slovenije za zdaj ni omenil.
Za kaj sploh gre?
Na pritiske ZDA v EU vse glasneje omenjajo trgovinsko bazuko, najmočnejše orodje, ki ga ima Unija v boju proti gospodarskemu izsiljevanju, a ga doslej še ni uporabila. Največji zagovornik je francoski predsednik Emmanuel Macron.
Gre za leta 2023 sprejeto uredbo, v skladu s katero Evropska komisija najprej na lastno pobudo ali na pobudo države članice preuči, ali obstaja gospodarska prisila. Ta je opredeljena kot pritisk tretje države na EU ali katero od članic, da sprejme določeno odločitev, pri čemer grozi ali izvaja ukrepe, ki vplivajo na trgovino in naložbe.
Komisija ima za preučitev štiri mesece časa, nato pa lahko Svetu EU predlaga sklep, da gospodarska prisila obstaja. Države članice ga morajo potrditi s t. i. kvalificirano večino, kar pomeni, da mora sklep podpreti najmanj 15 članic, ki skupaj predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU.
V primeru potrditve Bruselj od tretje države zahteva, naj preneha s pritiskom, in to skuša doseči v okviru posvetovanj. Če ta ne obrodijo sadov, lahko Komisija kot skrajni ukrep sprejme različne protiukrepe oziroma sankcije.
Lahko gre za dvorezen meč
Med njimi so omejitve na področjih trgovine z blagom in storitvami, tujih neposrednih naložb, finančnih trgov, javnega naročanja, pravic intelektualne lastnine ter izvoza. Po pisanju tujih medijev za zdaj ni jasno, kakšne posledice bi imela predvsem za evropske države.
Šlo bi lahko tudi za dvorezen meč, saj lahko ukrepi, kot so carine ali omejitve izvoza, prizadenejo tako ZDA kot evropske izvoznike, povzročijo dražje izdelke in motnje v dobavnih verigah. Poleg ekonomskih posledic lahko sprožijo politične napetosti znotraj EU in z zadevno državo ter vplivajo na geopolitične odnose. Zato EU pogosto le "drži bazuko na mizi" kot grožnjo, ne pa da jo takoj uporabi, piše BBC.
Voditelji EU se bodo po navedbah Evropskega sveta o odgovoru na pritiske ZDA dogovarjali v četrtek, na izrednem vrhu o Grenlandiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
