Trump napenja mišice, a so v ledu ZDA nemočen palček
ZDA se ob vsem hrušču in trušču okoli Grenlandije ponašajo z vsega tremi ledolomilci. Znatno jih prekaša celo Evropa, kaj šele Rusija.
Pradedek ameriških ledolomilcev, edini težkokategorni ledolomilec v floti ameriške obalne straže, trenutno obeležuje 50 let obratovanja, je pred dnevi poročal ameriški vojaški časnik Stars and Stripes, ki uživa tudi podporo ameriške vojske, a je kot kaže toliko neodvisen, da si je ameriški predsednik Donald Trump nedavno javno zaželel menjav v uredniških vrstah.
Govora je o ledolomilcu Polar Star, ki je januarja letos prispel v vode okoli Antarktike, kjer ga čaka vsakoletna operacija utiranja poti za ladje, ki na Antarktiki oskrbujejo raziskovalne postaje. V teh dneh je led lomil v morski ožini McMurdo, najjužnejši plovni poti na svetu.
Ledolomilec Polar Star je bil izdelan 17. januarja 1976 in je le ena od treh ladij v ameriški vojaški floti, ki so starejše od 50 let in so še vedno v uporabi. Gre sicer tudi za enega od le treh ledolomilcev v rokah ameriških oblasti, pri čemer z vsemi tremi upravlja ameriška obalna straža, tako ameriška mornarica ne poseduje niti enega. Preostala dva sta USCGC Healy in USCGC Storis, ki pa se ponašata s precej manjšimi zmogljivostmi. To dejstvo je v luči trenutnega dogajanja okoli Grenlandije in Trumpovih svaril, da Evropa ne stori dovolj za zaščito arktične regije, še toliko bolj hecno.
Primat ima Rusija
Na drugi strani Rusija upravlja s kar 42, po nekaterih podatkih celo 57 ledolomilci, od katerih jih osem deluje na jedrski pogon. Rusija je na tem področju tako daleč najmočnejša sila na svetu. Po podatkih nemške platforme Statista, specializirane za zbiranje podatkov, ji do gležnjev ne seže niti Kitajska, ki naj bi se leta 2025 ponašala z vsega tremi ledolomilci, morda petimi, a to število vključuje plovila za znanstvene namene. Kanada naj bi jih imela 18, Finska 10, Danska 7, Švedska 5 in Norveška 2. Po enega naj bi imeli tudi Francija in Nemčija. Gre za grobe številke, ki se po različnih publikacijah razlikujejo in lahko vključujejo tudi manjša plovila, kjer je meja med tem, ali je neka ladja ledolomilec ali ne, precej zabrisana.
Naročili 11 novih
ZDA so sicer leta 2025 podpisale memorandum o soglasju o izdelavi 11 ledolomilcev srednje kategorije, torej z zmogljivostmi v rangu USCGC Healy in USCGC Storis. Gre za ledolomilce, ki se lahko prebijajo skozi led debeline približno 2,5 metra. Močnejši Polar Star je na drugi strani kos ledu debeline več kot 6 metrov.
Gre za 6,1 milijarde dolarjev (5,24 milijarde evrov) vreden projekt, v katerem bodo sodelovale finske ladjedelnice, ki bodo na Finskem izdelale prve štiri ledolomilce, nato bodo naslednjih sedem na podlagi finskih izkušenj izdelali v ladjedelnici Bollinger v Seattlu. Ladjedelništvo je v ZDA namreč že leta v zatonu, zadnji ledolomilec pa je iz ameriških ladjedelnic izplul leta 2014.
