Trump povabil tudi Goloba

Predsednik vlade Robert Golob je prejel povabilo ameriškega predsednika Trumpa, da se pridruži Odboru za mir, je danes na omrežju X sporočila vlada. Viri blizu vlade so za STA neuradno povedali, da premier sodelovanju v odboru ni naklonjen. Kot so še povedali viri, bo vlada o tem predvidoma razpravljala v četrtek.

Evropska unija razmišlja o trgovinski bazuki

Evropska unija naj bi kot odgovor na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa preučevala možnost uporabe trgovinske bazuke, močnega ekonomskega orožja, ki je lahko tudi dvorezen meč. Več v članku: Kaj je trgovinska bazuka, s katero EU grozi Trumpu

Fajon: Napotitev častnikov pravilna

Odločitev vlade, da na Grenlandijo napoti dva častnika Slovenske vojske, je bila pravilna določitev, je po poročanju STA danes ob robu sprejema za diplomatski zbor v Sloveniji povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. S to odločitvijo je Slovenija po njenih besedah izrazila jasno podporo tako Grenlandiji kot Danski.

"Grenlandija nas vse skrbi, ustvarja se lahko nevaren presedan," je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve, ki ocenjuje, da je bila sobotna odločitev vlade o napotitvi častnikov na arktični otok pravilna.

Danska na Grenlandijo pošilja dodatne sile

Tiskovni predstavnik danske vojske je za CNN potrdil, da bo danska vojska "znatno okrepila" prisotnost svojih vojakov na Grenlandiji. Danska vojska bo tako še danes zvečer na Grenlandijo napotila dodatne sile, ki bodo nastanjene v kraju Kangerlussuaq na jugozahodu otoka. Z njimi bo tja odpotoval tudi vrhovni poveljnik danske vojske Peter Boysen.

Preberite še

Zdravje

Kako z majhnimi navadami krepimo miselno kondicijo

Trumpovega posebnega odposlanca ne bo na prestižno dirko pasjih vpreg

Grenlandska zveza za pasje vprege (KNQK) je po poročanju časnika Politico sporočila, da posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, ni več povabljen na prestižno dirko pasjih vpreg na tem arktičnem otoku. Landryja je na dirko povabilo zasebno turistično podjetje, po navedbah zveze KNQK pa se je to podjetje zdaj samostojno odločilo, da vabilo umakne.

Golob napovedal misijo na Arktiko

Po predsednici republike je pred diplomatski zbor stopil tudi premier Robert Golob. V svojem nagovoru je bil kritičen do spreminjanja mednarodnih pravil in potrdil, da se Slovenija aktivno vključuje v reševanje napetosti okoli Grenlandije.

Golob je opozoril na nevaren trend v mednarodni politiki: »Ne moremo biti zadovoljni, kako se svet spreminja. Vsak dan je več držav, ki mednarodno pravo odrivajo na stran ... in razmišljajo o tem, da so se pravila v mednarodni skupnosti spremenila, ter v tem iščejo lastne koristi.«

Premier je poudaril, da Arktika in Grenlandija nista brez razloga v središču medijske pozornosti. »Brez utemeljenih razlogov je to postalo novo žarišče,« je dejal in potrdil, da se Slovenija pridružuje skupini sedmih držav pri zahtevi po spoštovanju mednarodnega prava.

Golob je še napovedal, da se bo Slovenija na terenu prepričala o dogajanju: »Slovenija se bo pridružila mednarodni operaciji, da se vidijo dejanske razmere.«

Ameriškim zaveznikom je poslal jasno sporočilo glede metode reševanja konfliktov: »Kdor resno govori o varnosti Arktike ve, da mora to storiti skupaj z zavezniki, lahko tudi za zaprtimi vrati, ne pa da se z zavezniki spre in začne nove trgovinske vojne ali pa še kaj hujšega.«

Zaključil je z upanjem, da v Washingtonu ne bo prevladal konflikt: »Verjamemo, da bo tudi pri naših ameriških zaveznikih prevladal razum.«

Pirc Musar na Brdu: Svet ne pripada le štirim velikim silam

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru diplomatskemu zboru na Brdu pri Kranju prekinila molk in se jasno postavila na stran evropskih zaveznic. V govoru je potegnila neposredno vzporednico med rusko agresijo na Ukrajino in ameriškimi pritiski na Dansko.

Predsednica je bila kritična: »Apetiti po prisvajanju ali nadzoru ozemelj drugih držav so nesprejemljivi, zato se moramo na vsa ta dejanja dosledno odzivati in jih zavračati.«

Slovenija se je s tem pridružila fronti proti Trumpovemu ultimatu. Pirc Musar je izpostavila: »Odločna izjava sedmih držav s sklicevanjem na omenjena načela v primeru Grenlandije je zato korak v pravo smer.«

Primož Lavre/MPA

V očitni kritiki Trumpovega dojemanja sveta je opozorila: »Naš svet vendarle ni svet, ki ga sestavljajo le štiri velike sile ali pet velikih sil. Naš svet ne more biti svet dvojnih meril, kjer so države ali politiki lahko nad mednarodnim pravom.«

Predsednica Nataša Pirc Musar je v nadaljevanju govora opozorila na nevarnost globalnega konflikta in pozvala k prevladi razuma nad rožljanjem z orožjem (in carinami).

Izpostavila je, da si večina od 200 držav sveta ne želi živeti v sovraštvu: »[Večina] želi živeti v skupnosti, kjer velja beseda tistih, ki si prizadevajo pogasiti plamene vojne, ne tistih, ki želijo vojne zanetiti.«

V času zaostrenih razmer je poudarila pomen diplomacije in jasnih stališč: »V današnjem svetu na robu vojne šteje vsa moč, ki jo premoremo, da uveljavimo interes za mir. Tudi moč besede.«

Svoj poziv k miru je utemeljila z mislijo, da varnosti ne moremo parcelirati: »Mir je namreč en sam in je nedeljiv.«

Zaključila je s pozivom k enotnosti manjših držav: »Več, kot nas je, boljše, kot se bomo organizirali, bolj bomo slišani, težje nas bo prezreti in – prezirati.«

Prvi uradni odziv Evropske komisije

Tiskovni predstavnik za trgovino Olof Gill je v imenu Evropske komisije poudaril, da si želijo miru, a so pripravljeni na "ostrejše prijeme", če bo to potrebno.

Gill je poudaril, da potekajo »intenzivna posvetovanja med voditelji EU«, vključno s predsednico Ursulo von der Leyen.

Kljub temu je bil Gill nedvoumen glede pripravljenosti Unije na najslabši scenarij: »Če bodo zagrožene carine dejansko uvedene, ima Evropska unija na voljo orodja in je pripravljena odgovoriti. Storili bomo vse, kar je potrebno za zaščito gospodarskih interesov EU.«

Gill je dodal, da zaenkrat ni seznanjen s kakršnimi koli načrti za neposredno srečanje med Ursulo von der Leyen in Donaldom Trumpom, čeprav bosta ta teden oba prisotna na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.

Diplomatski zbor na Brdu

Ob 12.3o se na Brdu pri Kranju začenja tradicionalni novoletni sprejem za diplomatski zbor, ki ga gostita predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob.

Pričakovati je, da se bosta voditelja v svojih nagovorih vsaj posredno dotaknila zaostrenih varnostnih razmer v svetu in pomena transatlantskega sodelovanja.

Kremelj: Trump povabil Putina v "Odbor za mir", Moskva podpira potezo z Grenlandijo?

Agencija Reuters poroča, da se med Washingtonom in Moskvo plete novo zavezništvo, medtem ko odnosi z Evropo razpadajo.

Kremelj je uradno potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin prejel vabilo Donalda Trumpa, da se pridruži njegovemu novoustanovljenemu »Odboru za mir« (angl. Board of Peace). Moskva sporoča, da »predlog preučujejo in upajo na stike z Washingtonom«.

Kremelj je izjavil, da bi se »Trump zapisal v svetovno zgodovino, če bi ZDA prevzele Grenlandijo«. To nakazuje, da Rusija, ki ima na Arktiki svoje interese, Trumpovim ekspanzionističnim težnjam morda ne nasprotuje tako ostro, kot bi pričakovali – ali pa situacijo izkorišča za razkol Zahoda.

Profimedia

Viri za Reuters navajajo tudi, da bo Putinov posebni odposlanec Kirill Dmitriev odpotoval v Davos, kjer se bo sestal s člani ameriške delegacije.

Tiskovni predstavnik predsednika Kazahstana je prav tako potrdil, da se bo njihov predsednik pridružil omenjenemu »Odboru za mir«.

Trgi bodo preživeli Trumpov šok, pravijo strategi

Kljub politični paniki finančni analitiki ostajajo presenetljivo mirni. Bloomberg poroča, da najnovejše Trumpove grožnje s carinami za evropske delnice predstavljajo le kratkoročno tveganje.

Strategi pri velikih bankah, kot sta JPMorgan Chase in Barclays, ocenjujejo, da bi zaostritev trgovinskih napetosti lahko sprožila nekaj "unovčevanja dobičkov" (prodajo delnic za realizacijo zaslužka), vendar ne pričakujejo večjega zloma trga.

Kot še poroča Bloomberg, se analitiki zanašajo na to, da so napovedi glede dobičkov podjetij še vedno močne. Poleg tega pričakujejo, da bo odporna globalna gospodarska rast in nižanje ameriških obrestnih mer preprečilo dolgoročno škodo za evropske borze.

Borzni svet torej stavi na to, da je trenutna kriza bolj politični teater kot pa začetek dolgotrajne gospodarske katastrofe.

Kitajska: "Ne uporabljajte nas kot izgovor za krajo ozemlja"

V debato se je vključil tudi Peking. BBC poroča o uradnem odzivu kitajskega zunanjega ministrstva na Trumpove trditve, da mora ZDA prevzeti Grenlandijo, da bi preprečila vpliv Kitajske.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je bil jasen: »Pozivamo Združene države, naj prenehajo uporabljati tako imenovano 'kitajsko grožnjo' kot izgovor za zasledovanje lastnih interesov.«

Profimedia

Peking je poudaril, da je »mednarodno pravo, ki temelji na načelih Ustanovne listine ZN, temelj trenutnega mednarodnega reda in ga je treba spoštovati.«, še piše britanski BBC.

Trump je v pismu in izjavah večkrat poudaril, da Danska »ne more zaščititi ozemlja pred Rusijo ali Kitajsko« in da si ne želi teh držav za sosede na Arktiki. Kitajska te navedbe zavrača kot pretvezo za ameriški ekspanzionizem.

Nemčija in Francija: "Ne bomo dovolili izsiljevanja"

Medtem ko je London previden, iz Berlina in Pariza prihajajo ostrejši toni. 

Podkancler Lars Klingbeil je bil neposreden: »Ne bomo dovolili, da nas izsiljujejo.« Napovedal je, da Evropa pripravlja »enoten in jasen odgovor« ter skupne protiukrepe z evropskimi partnerji.

Francoski minister Roland Lescure je napovedal nujen sestanek držav G7 in Trumpove poteze označil za nesprejemljive: »Izsiljevanje med prijatelji je nesprejemljivo,« je dejal in ponovil popolno podporo Francije Danski in Grenlandiji.

Starmer brez jasnega odgovora o povračilnih ukrepih

Britanski premier Keir Starmer je na novinarski konferenci obsodil Trumpove grožnje, a se izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bo Združeno kraljestvo vrnilo udarec.

Kot poroča The Guardian, Starmer kljub dvakratnemu vprašanju novinarjev ni želel potrditi, ali bo uvedel povračilne carine proti ZDA, če Trump uresniči svoje grožnje. Dejal je le, da »se carin ne bi smelo uporabljati proti zaveznikom« in da si prizadeva izogniti trgovinski vojni, saj ta »ni v nikogaršnjem interesu«.

Starmer je bil jasen glede suverenosti otoka: »Vsaka odločitev o prihodnjem statusu Grenlandije pripada izključno prebivalcem Grenlandije in Kraljevine Danske.«

Poudaril je, da bo Britanija delovala pragmatično in iskala dogovore v ozadju, namesto da bi se zatekala h »gestam in politiki sloganov«, vendar to ne pomeni, da bodo pasivni.

Pismo naj bi bilo odgovor na prošnjo za mir

Norveški premier Jonas Gahr Støre je za Guardian pojasnil, da sta s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom Trumpu poslala dopis, v katerem sta pozvala k »deeskalaciji besedne vojne« in zaprosila za telefonski pogovor.

»Odgovor od Trumpa je prišel le kratek čas po tem, ko smo poslali sporočilo,« je dejal Støre. Namesto diplomacije so prejeli pismo, v katerem Trump pravi, da ga mir ne zavezuje več, dokument pa je nato posredoval še drugim predstavnikom Nata.

Kaj je pisalo v pismu?

Trump je med drugim v pismu zapisal: »Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil 8 vojn PLUS, ne čutim več obveze, da bi razmišljal zgolj o miru.«

Grenlandija

Trump Evropi: Ker nisem prejel Nobelove nagrade, nisem več zavezan miru

Dodal je, da sicer bo mir še vedno prevladoval, a da lahko zdaj razmišlja o tem, »kaj je dobro in primerno za ZDA«.

ZDA prvič zagrozile z Ukrajino

The Guardian navaja izjavo ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta za televizijo NBC, ki je prvič neposredno povezal vprašanje Grenlandije z ameriško vojaško pomočjo Ukrajini.

Profimedia

Bessent je dejal: »Evropejci izžarevajo šibkost, ZDA izžarevajo moč.« Nato je dodal srhljivo opozorilo: »Evropski voditelji bodo prišli k pameti. Razumeli bodo, da morajo biti pod varnostnim dežnikom ZDA. Kaj bi se zgodilo v Ukrajini, če bi ZDA umaknile svojo podporo? Vse skupaj bi propadlo.«

Donald Trump je sicer ponoči na svojem omrežju Truth Social zapisal: »Nato že 20 let govori Danski, da mora 'odstraniti rusko grožnjo z Grenlandije'. Danska ni bila sposobna storiti ničesar. Zdaj je čas in to bo storjeno!«