Nove pametne ulične svetilke s prepoznavo obrazov in umetno inteligenco
Pametne svetilke lahko poleg razsvetljave nosijo kamere, mikrofone in računalnike, ki prepoznavajo vozila, obraze in vedenjske vzorce.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prvi pogled je samo ulična svetilka. Na vrhu ima solarni panel, pod njim svetilo, v drogu pa baterijo in komunikacijsko opremo.
Toda ista naprava lahko nosi tudi kamero, mikrofon, okoljske senzorje in računalnik, ki podatke obdela, še preden jih pošlje v nadzorni center.
Britansko podjetje Conflow Power Group takšen sistem trži pod imenom iLamp. Gre za modularno solarno ulično svetilko, ki lahko poleg razsvetljave podpira upravljanje prometa in parkirišč, 360-stopinjski pregled okolice ter zaznavanje strelov, požara in uhajanja plina, navaja proizvajalec.
Toda razprava o takšnih napravah se ne konča pri njihovih trenutnih funkcijah.
Guardian opozarja, da bi bilo mogoče pametno ulično infrastrukturo s programsko nadgradnjo uporabljati tudi za analizo hoje, prepoznavanje sumljivega vedenja ali zaznavanje agresije.
To ne pomeni, da so te funkcije pri svetilkah iLamp že vključene ali da jih proizvajalec trenutno uporablja.
Gre za širše opozorilo, kako lahko naprava, postavljena za prometno ali energetsko upravljanje, z novo programsko opremo postane bistveno zmogljivejši nadzorni sistem.
Katere funkcije so ob bolnišnici dejansko vključene, ni znano
Svetilke iLamp so med drugim postavili ob bolnišnici v britanskem Warwickshiru.
Proizvajalec uradno navaja predvsem 360-stopinjski pregled, upravljanje prometa in parkirišč ter senzorje za zaznavanje strelov, požara in uhajanja plina.
Pri prepoznavi obrazov pa na svoji spletni strani navaja, da naj bi bila ta možnost šele na voljo v prihodnosti.
Pri takšnih izdelkih je zato treba ločevati med opremo, ki je fizično vgrajena, programsko funkcijo, ki bi jo bilo mogoče dodati, in možnostjo, ki se na določeni lokaciji dejansko uporablja.
Kamera na drogu še ne pomeni, da sistem prepoznava obraze. Prav tako oglaševana možnost še ne pomeni, da je tehnologija dovolj zanesljiva, energetsko vzdržna ali zakonsko dovoljena za uporabo v javnem prostoru.
Profesor Rabih Bashroush z Univerze vzhodnega Londona je za Guardian ocenil, da bi lahko solarna svetilka v britanskem podnebju brez večjih težav izvajala preproste naloge, denimo ugotavljanje, ali je parkirni prostor zaseden.
Za neprekinjeno zahtevnejšo obdelavo slik in obrazov pa bi lahko bilo na voljo premalo energije in računalniške moči.
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/tehnologija/umetna-inteligenca-slovenija-slovenci-uporaba-1908125
Ko običajni drog postane policijska kontrolna točka
Možnost, da ulična svetilka oziroma njen drog postane nosilec biometričnega nadzora, ni zgolj teoretična. To kaže ločen primer londonske metropolitanske policije.
Policija je med oktobrom 2025 in marcem letos v Croydonu izvajala preizkus prepoznavanja obrazov v živo.
Kamere niso bile del sistema iLamp, temveč ločena policijska oprema, pritrjena na obstoječe drogove javne razsvetljave in drugo ulično infrastrukturo.
Sistem je obraze mimoidočih v realnem času primerjal s policijskim seznamom iskanih oseb.
Po navedbah policije je mimo kamer v šestih mesecih šlo več kot 470.000 ljudi, sistem pa naj bi pripomogel k 173 aretacijam. Policija je poročala o enem napačnem opozorilu, pri katerem so osebo po preverjanju izpustili.
Londonski sistem torej ni bil iLamp. Primer pa nazorno pokaže, da občina ali država za uvedbo biometričnega nadzora ne potrebuje posebnega novega droga.
Zadostuje lahko že obstoječa ulična infrastruktura, na katero se pritrdijo kamera, komunikacijska oprema in programski sistem.
Britanski informacijski pooblaščenec opozarja, da prepoznava obraza ni enaka običajnemu videonadzoru. Sistem iz obraza ustvari biometrični zapis in ga primerja z drugimi podatki.
Pri prepoznavi v živo so zato obdelani tudi obrazi ljudi, ki niso osumljeni ničesar, ampak zgolj hodijo skozi nadzorovano območje.
Kaj pomeni zaznavanje »agresije«
Sistemi za zaznavanje agresije ali sumljivega vedenja niso nujno vezani na posamezen model svetilke. Gre za širšo kategorijo programske analitike, ki jo je mogoče povezati s kamerami, mikrofoni in drugo pametno infrastrukturo.
Takšen sistem lahko analizira hitrost in smer gibanja, kretnje, prerivanje, nenadne premike, padce ali glasnost zvoka. Nato v podatkih išče vzorce, ki jih je razvijalec označil kot nenavadne, nevarne ali agresivne.
Toda kamera ne razume celotnega konteksta. Ne ve nujno, ali ljudje bežijo pred nevarnostjo ali lovijo avtobus, ali se pretepajo ali igrajo, niti ali je nekdo glasen zaradi nasilja, strahu ali zdravstvene težave.
Oznaka »agresivno vedenje« zato ni objektivno dejstvo, temveč rezultat modela, učnih podatkov in nastavitev. Sistem lahko pravilno opozori na nevaren dogodek, lahko pa tudi povsem običajno ravnanje spremeni v varnostni alarm.
Organizacija Big Brother Watch opozarja predvsem na možnost postopnega širjenja namena.
Infrastruktura je lahko najprej nameščena zaradi merjenja kakovosti zraka, štetja prometa ali varčevanja z električno energijo. Pozneje pa lahko z menjavo programske opreme dobi funkcije, o katerih ob postavitvi ni bilo javne razprave.
Bi takšne svetilke lahko dobili tudi v Sloveniji?
Tehnično da. Pri biometričnem nadzoru pa bi bile možnosti precej bolj omejene.
Slovenska mesta že uporabljajo pametno javno razsvetljavo, ki omogoča upravljanje svetilk na daljavo, prilagajanje moči svetlobe prometu in povezovanje z različnimi senzorji.
Podjetje Javna razsvetljava Ljubljana drogove svetilk predstavlja tudi kot možne nosilce varnostnih kamer, kamer z umetno inteligenco, števcev prometa ter senzorjev zvoka, tresljajev in kakovosti okolja.
Iz javno objavljenih podatkov pa ni razvidno, da bi v Ljubljani ali kateri drugi slovenski občini uporabljali prepoznavanje obrazov oziroma avtomatsko zaznavanje agresivnega vedenja.
Pametni drogovi v Sloveniji niso novost. Občina Šmartno pri Litiji je že leta 2022 s Telekomom Slovenije postavila komunikacijski postaji v obliki uličnih svetilk.
Namenjeni sta bili pametni razsvetljavi, spremljanju parkirnih mest, polnjenju električnih vozil in drugim občinskim storitvam, ne biometričnemu nadzoru.
Tudi tehnične smernice Direkcije za infrastrukturo predvidevajo povezovanje cestne razsvetljave s kamerami in krmilnimi sistemi, ki bi lahko spremljali promet, pešce in druge udeležence ter temu prilagajali osvetlitev.
To pomeni, da osnovna infrastruktura, na katero je mogoče namestiti kamere in senzorje, v Sloveniji že obstaja.
Ni pa javnih podatkov, da bi katera od občin pripravljala sistem, ki bi obraze mimoidočih primerjal z zbirkami podatkov ali njihovo vedenje samodejno ocenjeval kot agresivno.
Prepoznava obrazov bi naletela na jasno prepoved
Običajnega senzorja, števca prometa ali kamere ni mogoče enačiti s sistemom, ki ugotavlja identiteto ljudi.
Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da je videonadzor javnih površin dovoljen le ob obstoju resne in utemeljene nevarnosti za ljudi ali premoženje ter kadar istega namena ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi.
Kamera sme zajemati samo območje, ki je nujno potrebno za varovanje konkretnega interesa.
Pri biometriji je položaj strožji. Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da je uporaba sistemov, ki na javnih površinah avtomatsko obdelujejo biometrične osebne podatke, prepovedana.
Slovenska občina tako običajnemu videonadzoru ne bi mogla preprosto dodati prepoznave obrazov in jo utemeljiti s splošnim izboljšanjem varnosti.
Dodatne omejitve določa evropski akt o umetni inteligenci. Biometrično identifikacijo ljudi v realnem času na javno dostopnih krajih za policijske namene načeloma prepoveduje, dopušča pa izjeme, denimo pri iskanju določenih pogrešanih oseb ali preprečevanju konkretne in neposredne nevarnosti.
Pri registrskih tablicah je položaj manj enoznačen
ZVOP-2 pri videonadzoru javnih površin omenja tudi prepoved avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic. Vendar je pravna razlaga na tem področju bolj zapletena kot pri biometričnih podatkih.
Informacijski pooblaščenec je pojasnil, da je prepoved avtomatskih biometričnih sistemov na javnih površinah absolutna.
Pri prepoznavanju registrskih tablic pa je lahko presoja odvisna tudi od konkretnega namena, upravljavca sistema in pravne podlage za obdelavo podatkov.
Sistem za nadzor parkirišča, cestninjenje ali upravljanje prometa ni nujno pravno izenačen s splošnim policijskim spremljanjem vseh vozil na javnih površinah.
Vsako uporabo bi bilo zato treba presojati posebej - kdo podatke zbira, zakaj jih zbira, koliko časa jih hrani, s katerimi zbirkami jih povezuje in ali ima za to dovolj jasno zakonsko podlago.
Težava ni svetilka, temveč to, kaj ji je mogoče dodati
Pametna razsvetljava ima lahko povsem nesporne koristi. Svetlobo lahko prilagodi prisotnosti pešcev, zmanjša porabo elektrike, spremlja kakovost zraka, zazna prometno nesrečo ali pomaga pri upravljanju parkirišč.
Spor se začne, ko ista infrastruktura ljudi ne le zazna, temveč jih poskuša identificirati, razvrstiti ali napovedovati njihovo vedenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
