Umetna inteligenca ne bogati vseh: Največ pobere le elita
Večina podjetij umetno inteligenco še vedno uporablja površinsko, medtem ko najuspešnejši igralci z njo že gradijo nove prihodke, višjo produktivnost in tržno prednost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Globalna evforija okoli umetne inteligence skriva precej manj romantično gospodarsko resničnost. Nove koristi od te tehnologije se ne razlivajo enakomerno, temveč se zelo hitro kopičijo pri razmeroma majhnem krogu podjetij.
Študija svetovalne hiše PwC, v kateri je sodelovalo 1217 vodilnih kadrov z vsega sveta, prinaša streznitev.
Odkrili so namreč, da zgolj 20 odstotkov organizacij zajame neverjetnih 74 odstotkov vseh prihodkov in finančnih koristi, povezanih z umetno inteligenco. Večina preostalih podjetij medtem ostaja ujeta v fazi poskusnih projektov z zelo omejenimi učinki.
Razlika ni v tehnologiji, temveč v organizaciji
To ni zgolj zgodba o tem, kdo si lahko privošči dražje računalniške modele ali več licenc.
Vodilna podjetja umetne inteligence ne uporabljajo kot preprostega pripomočka za nižanje stroškov, temveč kot močno orodje za rast, preoblikovanje poslovanja in vstop na nova tržna področja.
Razlika med najuspešnejšo petino in preostankom trga torej ni le tehnološka, ampak predvsem organizacijska.
Vodilna podjetja 2,6-krat pogosteje poročajo o uspešnem preoblikovanju poslovnih modelov. Skoraj trikrat hitreje povečujejo število odločitev, ki jih sistemi sprejmejo brez neposrednega človeškega posega.
Hkrati pogosteje vzpostavljajo formalna pravila za odgovorno uporabo in oblikujejo posebne odbore za nadzor teh projektov. Posledično njihovi zaposleni dvakrat pogosteje zaupajo avtomatiziranim rezultatom.
Tisti, ki umetno inteligenco obravnavajo strateško, iz nje izvlečejo merljive učinke, medtem ko tisti, ki jo ohranijo na ravni razpršenih eksperimentov, ostanejo zgolj pri praznih obljubah.
Slovenija ostaja v povprečju, mala podjetja zaostajajo
Slovenija v tej globalni sliki žal ne izstopa navzgor. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2025 tehnologije umetne inteligence uporablja 22 odstotkov podjetij.
Vendar se za tem povprečjem skriva hud razkorak: med velikimi podjetji ta delež znaša 72 odstotkov, med srednjimi 31 odstotkov, pri malih podjetjih pa zgolj 18 odstotkov.
V Evropski uniji je tehnologijo leta 2025 uporabljalo 20 odstotkov podjetij.
Na vrhu najdemo Dansko z 42 odstotki ter Finsko in Švedsko. Na dnu ostajajo Romunija, Poljska in Bolgarija. Slovenija se sicer nahaja malenkost nad evropskim povprečjem, vendar močno zaostaja za skandinavskimi državami, ki trenutno narekujejo tempo.
Tukaj se skriva glavni problem za slovensko gospodarstvo. Ker naš poslovni prostor večinoma sestavljajo mala in srednje velika podjetja, je ta razkorak pri nas še bolj občuten.
Povprečje je lahko zelo varljivo, saj zakrije dejstvo, da je velika večina slovenskih podjetij še vedno precej daleč od resne in sistemske uvedbe novih tehnologij.
Klepetalniki še ne prinašajo poslovnega uspeha
V javni razpravi pametni klepetalniki, kot sta ChatGPT ali Gemini, pogosto predstavljajo sinonim za umetno inteligenco.
Uradna statistika pa kaže precej širšo sliko. Slovenska podjetja tehnologijo najpogosteje uporabljajo na področjih informacijske varnosti, poslovne administracije in trženja.
To pomeni, da je ne uporabljajo samo za pisanje e-pošte. Vendar iz teh podatkov še vedno ne moremo razbrati, kako globoko so te rešitve resnično vgrajene v jedro poslovanja in koliko dejanskega denarja prinašajo.
To predstavlja največjo omejitev uradnih statistik. Natančno pokažejo, koliko podjetij je tehnologijo uvedlo, vendar ne povedo, ali gre le za obrobno pomoč zaposlenim ali za napreden sistem, ki dejansko spreminja celotno poslovanje.
Raziskava PwC jasno nakazuje, da je prav ta preskok ključen za uspeh na trgu.
Brez digitalnega znanja ni preboja
Slovenija se pri tem sooča še z enim širšim razvojnim problemom. Po podatkih evropskih platform je imelo leta 2023 le slaba polovica prebivalcev Slovenije osvojene vsaj osnovne digitalne kompetence, kar nas uvršča pod povprečje EU.
To nikakor ni nepomemben podatek. Podjetja namreč težko gradijo resnejšo uporabo umetne inteligence, če nimajo zaposlenih, ki bi jo znali razumeti, nadzorovati in vključiti v svoje vsakodnevno delo.
Država sicer poskuša graditi podporno okolje. Zavod AI-D deluje kot raziskovalni inkubator, vlada pa je sprejela nacionalno strategijo do leta 2030, v kateri umetno inteligenco opredeljuje kot strateški vir.
Vendar na papirju zapisane strategije ne morejo same po sebi zapolniti pomanjkanja znanja in ljudi v podjetjih.
Hitrost preobrazbe določa prihodnost
Največja nevarnost za Slovenijo zato ni to, da bi umetna inteligenca ostala nedostopna, saj so orodja na voljo skoraj povsod.
Prava nevarnost tiči v tem, da bo večina podjetij ostala zgolj pri površinski uporabi, medtem ko bodo najmočnejši domači in tuji igralci to isto tehnologijo že uspešno pretvarjali v višjo produktivnost in nove prihodke.
V takšnem okolju se konkurenčni razkorak neizbežno in pospešeno povečuje.
Ključno vprašanje za slovenska podjetja tako ni več, ali bodo umetno inteligenco preizkusila. To se namreč že dogaja.
Pravo vprašanje je, kdo jo bo znal najhitreje pretvoriti v pravi poslovni model in pridobiti zaupanje zaposlenih, še preden bodo tuji tekmeci preveč pobegnili naprej. Ta tehnološki razkorak namreč vse bolj postaja nova oblika neizprosne gospodarske selekcije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
