Ko se AI strinja z nami: psihološka past, ki je ne opazimo
Umetna inteligenca nam lahko hitro potrdi občutek, da imamo prav. Prav tu pa se skriva past, ki vpliva na naše odločitve in osebno rast.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste že kdaj umetno inteligenco vprašali, ali ste v neki situaciji ravnali prav? Morda po prepiru s partnerjem, nesoglasju v službi, napeti družinski situaciji ali pomembni odločitvi, glede katere še niste bili povsem mirni. Odgovor je prišel hitro. Bil je urejen, razumen, prijazen in napisan tako prepričljivo, da ste po nekaj minutah začutili olajšanje. Kot da vam je nekdo potrdil, da razmišljate pravilno.
Prav v tem občutku se skriva ena manj opaznih psiholoških pasti umetne inteligence. Ta nam lahko zelo hitro okrepi samozavest glede nečesa, o čemer v resnici še nismo dovolj razmislili. Ne zato, ker bi nas hotela zavesti, temveč zato, ker zna naše misli zelo dobro urediti, razširiti in jim dati obliko, ki zveni logično.
Umetna inteligenca je v zelo kratkem času postala naš sogovornik, pomočnik, vir idej, svetovalec pri delu in včasih celo nekdo, h komur se obrnemo z osebnimi dilemami. Pomaga nam napisati sporočilo, razložiti občutke, oblikovati odločitev ali razumeti vedenje druge osebe. Vse to je lahko koristno. Težava nastane, ko njen odgovor začnemo doživljati kot dokaz, da je naše razmišljanje pravilno.
Ko občutek postane argument
Veliko osebnih dilem se ne začne z jasno mislijo. Pogosto se začnejo z občutkom. Nekaj nas boli, nekaj nas zmoti, nekaj se nam zdi krivično, nespoštljivo ali napačno. V sebi imamo delno oblikovano razlago, vendar še ni povsem jasna. Ko takšno izkušnjo opišemo umetni inteligenci, lahko dobimo zelo prepričljiv odgovor, ki naše misli uredi, razširi, olepša in jim doda občutek logične zaokroženosti. V nekaj sekundah se nekaj, kar je bilo prej le občutek ali nedokončana misel, spremeni v urejen argument.
Misli se uredijo v odstavke. Dodajo se razlage, primeri in zaključki. Kar je bilo prej nejasno nelagodje, nenadoma zveni kot premišljen argument. In ker je zapisano tekoče, mirno in samozavestno, se nam zdi tudi bolj resnično.
Človeški možgani imajo radi jasnost. Radi imajo zgodbe, ki imajo začetek, sredino in konec. Ko dobimo odgovor, ki naše občutke postavi v logično zaporedje, se lahko hitro pojavi občutek: »Torej sem imel prav.« A urejenost odgovora še ni dokaz, da je razlaga celovita.
Umetna inteligenca je pri tem izjemno prepričljiva. Ne zato, ker bi tako dobro poznala celotno ozadje naše situacije, temveč zato, ker zna iz informacij, ki jih dobi, oblikovati zelo prepričljiv odgovor. Če ji ponudimo svojo plat zgodbe, bo iz nje sestavila odgovor, ki bo temeljil prav na tej plati.
PREBERITE TUDI:
Stara psihološka past v novi obliki
Ljudje že sicer iščemo potrditve za to, kar verjamemo. Temu psihologija pravi potrditvena pristranskost. Ko smo čustveno vpleteni, redko povsem nevtralno iščemo resnico. Pogosto iščemo olajšanje. Želimo si slišati, da nismo pretiravali, da je bil naš odziv razumljiv, da je bila odločitev dobra, da druga stran res ni ravnala prav.
Umetna inteligenca lahko ta proces pospeši. Odgovor ponudi takoj, pogosto v tonu, ki je razumevajoč, pomirjujoč in samozavesten. Če smo v vprašanju že nakazali, kaj želimo slišati, lahko dobimo prav to: lepo ubesedeno potrditev lastnega pogleda.
Pri tem ni nujno, da je odgovor napačen. Lahko vsebuje veliko resnice, lahko nam tudi pomaga bolje razumeti občutke in jih prvič jasno poimenovati. Težava se začne, ko delno resnico zamenjamo za celotno sliko.
Če v opisu izpustimo pomembne odtenke, bodo manjkali tudi v odgovoru. Če ne omenimo svojega odziva, svoje vloge, zgodovine odnosa ali informacij, ki bi govorile proti naši razlagi, jih umetna inteligenca ne more upoštevati. Kljub temu lahko odgovor deluje kot objektivna presoja, ker je napisan urejeno in samozavestno.
V resnici pa je lahko le zelo dobro organizirana različica naše zgodbe.
Zakaj nas prepričljiv odgovor tako hitro pomiri
V psihologiji je dobro znano, da ljudje pogosto precenimo zanesljivost lastne presoje. Ko dobimo razlago, ki je smiselna in se ujema s tem, kar že čutimo, nas to pomiri. Naši možgani ne iščejo vedno najširše slike. Pogosto iščejo razlago, ob kateri napetost popusti.
A v resničnih pogovorih je pogosto prav dvom tisti, ki nas premakne. Prijatelj nas lahko vpraša, ali smo morda kaj narobe razumeli. Terapevt nas lahko ustavi pri vzorcu, ki se ponavlja. Partner lahko pove svojo plat. Sodelavec lahko doda podatek, ki ga nismo upoštevali.
Pri umetni inteligenci se to ne zgodi vedno samo od sebe. Pogovor se pogosto razvija v smer, ki jo določimo mi. Če iščemo potrditev, jo bomo lažje našli. Če iščemo širino, jo moramo znati zahtevati.
Potrditev ni isto kot osebna rast
Potrditev je prijetna. Včasih jo res potrebujemo, posebno takrat, ko smo dolgo dvomili vase, bili spregledani ali živeli v okolju, kjer naši občutki niso imeli prostora. Pomembno je, da znamo prepoznati, kdaj je naš odziv razumljiv in kdaj se nam ni treba več opravičevati za to, kar čutimo.
Toda osebna rast se ne ustavi pri potrditvi. Začne se tam, kjer smo pripravljeni pogledati še nekoliko širše. Kjer lahko prenesemo možnost, da nimamo vseh informacij. Da smo del zgodbe razumeli preozko. Da nas morda vodi stara rana. Da v neki situaciji nismo samo žrtev okoliščin, ampak tudi nekdo, ki ima svoj delež odgovornosti.
Zrelost se ne kaže v tem, da znamo svoje stališče vedno bolje utemeljiti, ampak predvsem v tem, da ga znamo po potrebi tudi razširiti.
Prav tu lahko umetna inteligenca postane zelo koristna ali pa nas zadrži na mestu. Če jo uporabljamo kot vir hitre potrditve, lahko postane uglajena oblika samoprepričevanja. Če jo uporabljamo kot orodje za preverjanje lastnega razmišljanja, pa nam lahko pomaga videti tudi tisto, kar bi sami najraje preskočili.
Odgovor je odvisen od vprašanja
Velika razlika je, ali umetno inteligenco vprašamo: »Ali imam prav?« ali pa: »Kje bi se lahko motil?« Razlika je tudi, ali vprašamo: »Napiši mi, zakaj je moja odločitev smiselna,« ali: »Kateri so najmočnejši protiargumenti moji odločitvi?«
Prvo vprašanje nas bo verjetno pomirilo. Drugo nas lahko premakne.
Pri osebnih dilemah je to še posebej pomembno. Ko razmišljamo o prekinitvi odnosa, menjavi službe, konfliktu s prijateljem, družinskem sporu ali sporočilu, ki bi ga najraje poslali v jezi, umetni inteligenci skoraj vedno predstavimo svojo različico dogodka. Ta različica je lahko iskrena, vendar ni nujno celotna.
Če želimo boljšo presojo, moramo vprašanje razširiti. Kaj bi lahko videla druga oseba? Katere informacije manjkajo? Kje bi lahko moj odziv izhajal iz strahu, ne iz dejstev? Kaj bi mi svetoval nekdo, ki me spoštuje, vendar se z mano ne strinja?
Takšna vprašanja niso vedno prijetna. So pa veliko bližje osebni rasti kot hitro iskanje potrditve.
V odnosih nas ne zdravi samo razumevanje
V odnosih se pogosto zaplete prav tam, kjer vsak ostane ujet v svojo zgodbo. Ko smo prizadeti, svojo izkušnjo opišemo tako, da je naša bolečina razumljiva. To je človeško. Vsi potrebujemo občutek, da nas nekdo sliši.
A zrel pogovor ni le pogovor, v katerem nas nekdo razume. Je pogovor, v katerem lahko ob dovolj varnosti pogledamo tudi širšo sliko. Dober sogovornik nas ne potrjuje za vsako ceno. Zna nas slišati, hkrati pa nas lahko nežno vpraša, kaj je ostalo neizrečeno, česa nismo videli in kako bi isto situacijo opisala druga stran.
Če umetno inteligenco uporabljamo kot sogovornika, ki potrjuje našo prizadetost, lahko nehote utrjujemo eno samo razlago. Namesto da bi se približali večjemu razumevanju, se še močneje zasidramo v prepričanje, da je naša interpretacija edina možna.
To je posebej nevarno pri ponavljajočih se odnosnih vzorcih. Če že dolgo verjamemo, da nas drugi ne spoštujejo, bomo lažje opazili dokaze za to. Če verjamemo, da moramo vedno popuščati, bomo svojo utrujenost razložili na ta način. Če verjamemo, da nas nihče ne razume, bomo tudi nevtralne odzive lahko doživeli kot zavrnitev. Umetna inteligenca lahko takšno razlago ubesedi zelo prepričljivo, če ji ne zastavimo širšega vprašanja.
Lažna samozavest se lahko pojavi zelo hitro
Ena največjih pasti umetne inteligence ni nujno napačen odgovor. Večja past je občutek gotovosti, ki ga lahko ustvari. Ko nekaj zveni mirno, urejeno in strokovno, se nam zazdi zanesljivo. Naša samozavest se lahko okrepi, čeprav za njo še ni bilo resničnega preverjanja, pogovora, izkušnje ali soočenja z drugo stranjo.
Takšna samozavest je krhka, ker temelji predvsem na potrditvi. Prava samozavest je drugačna. Prenese vprašanja, popravek in možnost, da smo imeli samo delno prav. Prenese tudi spoznanje, da sprememba mnenja ni poraz, temveč znak miselne prožnosti.
Zato pri umetni inteligenci ni ključno samo, ali zna dobro odgovarjati. Ključno je, ali znamo mi dobro spraševati. Digitalna pismenost prihodnosti ne bo pomenila le, da znamo uporabljati orodja, temveč tudi, da ob njih ohranimo lastno presojo.
Najbolj koristno vprašanje je pogosto drugo vprašanje
Umetna inteligenca lahko pomaga urediti misli, poimenovati občutke, poiskati možnosti in razširiti pogled. Toda širina se ne zgodi vedno samodejno. Pogosto se začne šele z drugim vprašanjem.
Kaj bi bil nasprotni pogled? Kaj sem v svojem opisu izpustil? Kateri del zgodbe bi druga oseba povedala drugače? Kje me vodi strah? Kje iščem potrditev, čeprav bi potreboval širši pogled? Kaj bi moral slišati, če si res želim rasti, ne le dobiti občutka, da imam prav?
V teh vprašanjih se skriva razlika med potrditvijo in rastjo. Umetna inteligenca lahko pospeši naše razmišljanje, ne more pa namesto nas opraviti zorenja. Lahko nam pomaga najti besede, ne more pa namesto nas razviti modrosti. Ta se začne tam, kjer si dovolimo slišati tudi tisto, kar ne podpira nujno naše prve razlage.
Prav zato bo verjetno ena najpomembnejših veščin prihodnjih let sposobnost, da umetne inteligence ne uporabljamo samo kot odmev svojih misli. Veliko več nam lahko da, če jo uporabimo kot izhodišče za širši razmislek. Ne kot zadnjo besedo, ampak kot začetek vprašanja, ki ga moramo znati zastaviti tudi sebi.
Največ ne rastemo takrat, ko dobimo odgovor, ampak takrat, ko si upamo podvomiti vanj. Prav zato umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila tistega dela osebne rasti, ki se začne z iskrenim vprašanjem: kaj pa, če moja prva razlaga ni edina možna?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
