Ne le TikTok in Snapchat: Otrokom bi omejili še "umetne prijatelje" in igre
Nova evropska razprava ne zajema le družbena omrežja, ampak tudi videoigre, videoplatforme, trgovine z aplikacijami in programe z umetno inteligenco, ki lahko simulirajo čustva in prijateljevanje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nova evropska razprava o varnosti otrok na spletu se ne ustavlja več pri TikToku, Instagramu in Snapchatu. Posebna strokovna skupina Evropske komisije je predlagala skupno starostno omejitev, ki bi zajela precej širši del digitalnega okolja, tudi programe in aplikacije, zasnovane tako, da se z otrokom pogovarjajo kot prijatelj, zaupnik ali čustveni spremljevalec.
Ključna novost poročila zato ni samo predlagana meja pri 13 letih. Pomembnejša je zamisel, da je treba spletne storitve presojati glede na tveganja, ki jih ustvarjajo za otrokov razvoj, in ne zgolj glede na to, ali se uradno predstavljajo kot družbeno omrežje.
Med potencialno tvegane storitve so strokovnjaki tako uvrstili tudi trgovine z aplikacijami, videoigre »z nevarnimi stiki« ali škodljivimi poslovnimi praksami, videoplatforme in nekatere sisteme umetne inteligence.
Omejitev, dokler storitve ne postanejo varnejše
Strokovna skupina predlaga, da bi bil otrokom, mlajšim od 13 let, dostop do takšnih storitev praviloma omejen, dokler njihovi ponudniki ne dokažejo, da so varne že po svoji zasnovi. Starostna meja je zamišljena kot previdnostni ukrep in ne kot dokončna rešitev vseh težav, ki jih prinaša odraščanje na spletu.
Predlog ne predvideva popolne izključitve otrok iz digitalnega sveta. Mlajši od 13 let bi lahko do starosti primernih storitev dostopali časovno omejeno, ob dovoljenju in nadzoru staršev ali v izobraževalnem okolju.
Po dopolnjenem 13. letu bi mladostniki postopoma pridobivali več samostojnosti pri uporabi varnih in njihovi starosti prilagojenih storitev. Države bi lahko ob tem uvedle tudi višjo nacionalno mejo.
Ideja temelji na oceni, da odgovornosti za varnost ni mogoče preložiti predvsem na otroke in njihove starše. Ponudniki bi morali zmanjšati nevarnosti, še preden otrok odpre račun.
To bi med drugim pomenilo strožje privzete nastavitve, omejevanje neželenih stikov ter posege v funkcije, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo, kot so neskončno drsenje po zaslonu (kot jo na primer uporablja aplikaciji TikTok ali Instagrami), samodejno predvajanje, pogosta obvestila in priporočilni sistemi, usmerjeni v čim daljše zadrževanje uporabnika.
Za zdaj gre za strokovno priporočilo, ne za sprejeto evropsko prepoved. Evropska komisija je napovedala, da bo poročilo proučila in svoje predloge predstavila po poletju. Šele nato bo jasneje, ali bo predlagala zavezujočo evropsko zakonodajo, spremembe obstoječih pravil ali kombinacijo evropskih in nacionalnih ukrepov.
Umetna inteligenca kot novo čustveno okolje
Poročilo posebno pozornost namenja spremljevalcem z umetno inteligenco. Gre za sisteme, ki niso namenjeni samo iskanju informacij ali opravljanju nalog, temveč vzdrževanju daljšega osebnega odnosa z uporabnikom. Pogovor lahko posnemajo kot prijateljstvo, svetovanje, romantično razmerje ali stalno čustveno podporo.
Takšni sistemi so praviloma vedno dosegljivi, uporabniku pogosto pritrjujejo in se prilagajajo njegovemu načinu pogovora. To je lahko za nekatere mladostnike privlačno, saj jim omogoča, da brez strahu pred zavrnitvijo govorijo o odnosih, osamljenosti, duševnih stiskah ali drugih občutljivih vprašanjih.
Strokovna skupina priznava, da lahko pogovorna umetna inteligenca ponudi lažje dostopno obliko podpore. Hkrati opozarja, da zgodnji dokazi še niso dovolj celoviti in da obstajajo tveganja enostranske navezanosti, čustvene odvisnosti, manipulacije ter neprimernih odzivov v kriznih trenutkih.
Pri sistemih brez ustreznih varovalk poročilo omenja tudi nevarnost seksualiziranih pogovorov in navezovanja stikov z namenom zlorabe.
Avtorji zato spremljevalcev z umetno inteligenco ne obravnavajo samo kot nove vrste spletne vsebine. Opisujejo jih kot novo socio-čustveno okolje, ki lahko vpliva na način, kako otrok razume odnose, zaupanje, nestrinjanje in medsebojno odgovornost.
Meja med pomočnikom in umetnim prijateljem ostaja nejasna
Poročilo ne našteva posameznih aplikacij ali podjetij. Najjasneje se nanaša na storitve, katerih osrednji namen je vzpostavljanje prijateljskega, romantičnega ali drugega osebnega odnosa z uporabnikom.
Manj jasno je, kako bi bila obravnavana splošna orodja, kot so ChatGPT, Gemini ali Copilot. Ta niso zasnovana izključno kot čustveni spremljevalci, vendar jih je mogoče uporabljati tudi za osebne pogovore, iskanje nasvetov in čustveno podporo.
Iz poročila zato ni mogoče neposredno sklepati, da bi bila vsaka storitev s pogovorno umetno inteligenco samodejno vključena v omejitev.
Pri razvrstitvi bi bili pomembni njen namen, način delovanja, oglaševanje, varnostne nastavitve in okoliščine uporabe. Prav določitev meje med splošnim pomočnikom in umetnim spremljevalcem bo verjetno eno zahtevnejših vprašanj morebitne zakonodaje.
Preozka opredelitev bi lahko ponudnikom omogočila, da se pravilom izognejo s spremembo opisa svoje storitve. Preširoka ureditev pa bi lahko zajela tudi izobraževalna, ustvarjalna in druga orodja, pri katerih tveganja niso enaka kot pri sistemih, namenjenih čustvenemu navezovanju.
Platforma ne bi izvedela, kdo je uporabnik
Vsaka starostna omejitev odpira vprašanje, kako ugotoviti starost uporabnika. Sedanja praksa, pri kateri mora posameznik ob registraciji zgolj vpisati datum rojstva, otroku ne preprečuje, da navede lažne podatke. Pošiljanje osebnega dokumenta ali fotografije obraza posamezni platformi pa bi ustvarilo nova tveganja za zasebnost.
Evropska zamisel temelji na ločitvi preverjanja starosti od uporabe spletne storitve. Uporabnik bi svojo starost najprej dokazal zaupanja vrednemu izdajatelju, platforma pa bi nato prejela samo odgovor, ali dosega zahtevano mejo. Ne bi izvedela njegovega imena, datuma rojstva ali natančne starosti.
Starost bi bilo mogoče ob prvi vzpostavitvi potrdila preveriti z elektronsko identiteto, osebnim dokumentom, bančno aplikacijo ali osebnim postopkom pri pooblaščenem izvajalcu. Dokumenta uporabnik ne bi pošiljal družbenemu omrežju ali drugi storitvi.
Evropska rešitev je zasnovana tako, da platforma prejme le potrditev izpolnjenega starostnega pogoja in ne more povezovati različnih obiskov istega uporabnika.
Strokovna skupina obenem opozarja, da preverjanje starosti ne bi smelo temeljiti na obdelavi osebnih dokumentov in biometričnih podatkov za ugibanje starosti. Priporoča tehnologijo, pri kateri niti platforma niti izdajatelj potrdila ne prejmeta podatkov, s katerimi bi lahko sledila uporabniku ali ga prepoznala.
Komisija je tehnični načrt takšne digitalne denarnice že pripravila. Trenutno je namenjen predvsem dokazovanju polnoletnosti pri dostopu do pornografskih vsebin, iger na srečo in drugih storitev za odrasle, vendar ga je mogoče prilagoditi tudi drugim pragom, denimo 13 letom. Države članice naj bi dostop do varnih načinov preverjanja starosti zagotovile do konca leta 2026.
Slovenija je do zdaj omenjala dve različni meji
Slovenija je o starostnem omejevanju družbenih omrežij razpravljala že pred objavo novega evropskega poročila. Tedanje ministrstvo za digitalno preobrazbo je decembra 2025 ocenilo, da bi bila za samostojno uporabo družbenih omrežij najprimernejša meja 16 let. Podprlo je tudi evropsko preverjanje starosti, pri katerem platforma ne bi dobila podatkov o identiteti uporabnika.
Takratna vlada Roberta Goloba je februarja 2026 ministrstvu naložila pripravo zakonske podlage, ki bi urejala uporabo družbenih omrežij in podobnih spletnih storitev za mlajše od 15 let. Sprejet ni bil še zakon, temveč izhodišče za njegovo pripravo.
Junija je mandat nastopila nova vlada pod vodstvom Janeza Janše. Ker sedanja vlada doslej ni javno predstavila svojega stališča, ni jasno, ali namerava nadaljevati načrt prejšnje oblasti, spremeniti predlagano starostno mejo ali pripravo ureditve opustiti. Februarskega sklepa zato ni mogoče samodejno obravnavati kot politiko sedanje vlade.
Odločitev bo morala sprejeti nova vlada
Osrednje slovensko vprašanje ni samo, ali naj bo meja postavljena pri 13, 15 ali 16 letih. Vlada bo morala najprej določiti, katere storitve želi urejati in katera tveganja želi z omejitvijo zmanjšati.
Če bi sledila evropskemu predlogu, ureditev ne bi zajela le klasičnih družbenih omrežij. Država bi morala presoditi tudi spletne igre, videoplatforme, trgovine z aplikacijami ter sisteme umetne inteligence, ki z otroki vzpostavljajo osebne in čustvene odnose.
Odgovoriti bi morala tudi na praktična vprašanja. Med njimi so način dokazovanja starosti, obravnava uporabnikov brez elektronske identitete, postopek ob napačni blokadi polnoletne osebe, nadzor nad tujimi ponudniki in ravnanje z računi otrok, ki storitve že uporabljajo.
Za stališče do evropskega priporočila in nadaljnjo usodo načrta prejšnje vlade smo vprašali vlado in pristojna ministrstva. Zanimalo nas je, ali podpirajo zakonsko starostno omejitev, katera meja se jim zdi primerna, ali bi ureditev zajela tudi spremljevalce z umetno inteligenco ter kako bi bilo mogoče starost preverjati brez razkrivanja identitete uporabnika.
Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
