MPA

Prihodnost hitro spreminjajočega se trga dela bo nedvomno zaznamovana s tehnološkim razvojem, a mora v ospredju kljub temu ostati človek, je bilo slišati na današnjem posvetu o poklicih prihodnosti v državnem svetu. Če želimo močno gospodarstvo, moramo po besedah predsednika državnega sveta Marka Lotriča, nujno vlagati v znanje in nadgraditi sodelovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom.

Prihodnost delovnega trga in razumevanje naprednih tehnologij

Pisali smo že, da strokovnjaki poudarjajo, da bo prihodnost delovnega trga temeljila na znanju, ki omogoča upravljanje s podatki, razumevanje naprednih tehnologij in reševanje kompleksnih izzivov, predvsem v sektorjih, kot so finančne tehnologije, varnost in analitika. Priložnosti se ne bodo pojavile tam, kjer so bile v preteklosti, temveč tam, kjer bo človeško znanje dopolnjevalo zmogljivosti pametnih strojev.

Več o tem si lahko preberete: 5 poklicev prihodnosti ali kaj bomo delali čez 10 let?

Ministri o posledicah umetne inteligence

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je izpostavil, da ne gre le za vprašanje izobraževalnega sistema, temveč vprašanje pridobivanja specifičnih znanj za specifična področja. Na hitro rast vloge in pomena umetne inteligence pa je opozoril minister za delo Luka Mesec. »Posledice umetne inteligence so tako pozitivne kot negativne, na trgu dela pa se bodo po napovedih pokazale tudi v obliki zmanjšanih potreb po zaposlenih. Na mestu je torej vprašanje, do katere mere lahko strojem dovolimo, da razmišljajo namesto nas," je dejal. Pozval je k prilagodljivosti in vseživljenjskemu učenju kot učinkovitemu odgovoru na negotovost. Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Andrej Sotošek, želijo s prenovo izobraževalnih programov na srednje- in višješolski ravni izobraževalni sistem še bolj prilagoditi sodobnim izzivom.

MPA

Poziv k uvedbi podatkovne pismenosti v vse izobraževalne programe

Posvarili so o regulaciji umetne inteligence s strani ljudi, ki ne poznajo tehnologije, na kateri temelji, in pozval k uvedbi podatkovne pismenosti v vse izobraževalne programe. "V Sloveniji se nihče ne ukvarja z zaposlenimi - z znanji, ki jih bodo potrebovali, da bodo lahko obdržali zaposlitev," pa je opozoril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Po njegovih besedah je zato morda čas, da se socialni partnerji lotijo oblikovanja sporazuma, ki bi vseživljenjsko učenje spodbujal na podjetniški ravni.