Bobo

Do začetka leta 2026 bi lahko bile podeljene koncesije za tri sežigalnice, dve novi v Ljubljani in Mariboru ter za obstoječo Toplarno Celje, se nadejajo na ministrstvu za za okolje, podnebje in prostor. Nova obrata bi bila zgrajena v predvidoma petih do desetih letih, gradnja Toplarne Celje je trajala sedem let.

Toplarna Celje na svojem območju že zdaj pomembno prispeva k nižjim stroškom ravnanja z odpadki. Celjska družba za ravnanje z odpadki Simbio ji namreč za termično obdelavo odpadkov plačuje 105,59 evra na tono, do lanskega leta je bil ta znesek 87,17 evra na tono, so pojasnili Svet24. Ta znesek s sklepom določi vlada.

Stroški sežiga v tujini, kamor druga podjetja za ravnanje z odpadki izvažajo gorljivo frakcijo pa lahko znašajo tudi do 200 evrov na tono, so ponazorili v družbi.

Sežigajo se predhodno obdelani mešani komunalni odpadki

V Simbio pojasnjujejo, da iz mešanih komunalnih odpadkov izločijo odpadke, ki jih je še možno reciklirati, nereciklabilni del odpadkov pa gre v mehansko-biološko obdelavo. Iz te dobijo težko frakcijo, ki se odloži, in lahko (gorljivo) frakcijo, ki ima visoko kalorično vrednost in jo dostavijo na sežig.

Bobo

Brez Toplarne Celje bi že morali širiti deponijo

Pred izgradnjo toplarne so mešane komunalne odpadke brez predhodne obdelave odlagali na deponijo. Odkar toplarna deluje pa so v njej sežgali že skoraj 380.000 ton lahke gorljive frakcije, pretvorjeno to pomeni skoraj 810.000 kubičnih metrov odpadkov. Približno toliko deponijskega prostora so prihranili, razpoložljivi prostor celjskega odlagališča sicer znaša 1.810.000 kubičnih metrov.

Brez sežiga odpadkov bi morali odlagališče v tem času že širiti ali celo vzpostaviti novega, ocenjujejo v Simbio.

Energetiki Celje, ki upravlja s sežigalnico, je v letu 2023 sežig 26.500 ton odpadkov prinesel 30 odstotkov njenih prihodkov. Z 2,6 milijona evrov prihodkov je donosen že sam sežig, v električno omrežje pa so v tem letu oddali še 7.478 megavatnih ur električne energije, kar je naneslo 1,6 milijona evrov prihodkov. Levji delež 4,3 milijona evrov so zaslužili z oddanimi 38.618 megavatnimi urami toplotne energije, piše v letnem poročilu za leto 2023.

Ljubljanska sežigalnica bo obdelala trikrat toliko odpadkov kot celjska

Na Energetiki Ljubljana so Svet24 pojasnili, da bo nova sežigalnica obdelala do 130.000 ton odpadkov letno, kar je več kot trikrat toliko kot celjski objekt, ki ima po novem dovoljenje obdelati do 40.000 ton odpadkov. Na osnovi tega so v družbi izračunali, da bodo letno lahko proizvedli do 85.000 megavatnih ur električne in 360.000 megavatnih ur toplotne energije.

Slednja predstavlja približno tretjino toplote, potrebne za oskrbo odjemalcev Energetike Ljubljana na daljinskem sistemu prestolnice.

Navedli so še, da jih odvoz do 40.000 ton lahke frakcije B pri podjetju Kostak stane 198 evrov na tono, če to količino presežejo jim Kostak na tono računa 210 evrov. Z družbo Saubermacher imajo sklenjen sporazum odvoza do 40.000 ton, za katerega jim družba računa 168 evrov na tono. Kot jim je znano izvajalca gorljivo frakcijo odvažata na sežig v Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko, podatka o točnih destinacijah sicer nimajo.

Javni holding Maribor številk še nima

“O ekonomiki in specifikah predvidenega objekta za energijsko izrabo odpadkov trenutno še ne moremo govoriti,” so Svet24 odgovorili v Javnem holdingu Maribor.

Posredovali niso niti podatkov o ceni sežiga lahke frakcije, odpadkom ne sledijo, zato ne vejo kam v tujino jih izvajalci odvažajo.

Direktor Energetike Maribor Jože Hebar je sicer aprila ocenil, da bi nov objekt lahko pokril 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja, je navedeno na spletni strani družbe, ki bo upravljala s sežigalnico z dovoljenjem obdelati do 50.000 ton odpadkov letno.

Položnice za odvoz odpadkov v Celju niso nižje, je pa cenejše ogrevanje

Pregled cenikov družb za obdelavo odpadkov v občinah Celje, Maribor in Ljubljana pokaže, da so cene za 3-tedenski odvoz 120 litrskega zabojnika za komunalne odpadke gibljejo pri 16 evrih mesečno.

Podrobnejši pregled informativnih izračunov razkrije, da Mariborčani več plačajo za obdelavo odpadkov (7,77 evra od omenjenega zneska) in manj za storitev zbiranja (4,88 evra). V Celju obdelava odpadkov občana stane 3,09 evra, storitev zbiranja pa 9,07 evra. Ljubljanska Voka Snaga na svoji spletni strani ne ponuja aktualnega informativnega izračuna.

V družbi Simbio so po objavi članka pojasnili, da odpadke odvažajo na dva tedna. V primeru, da bi odvoz izvajali na tri tedne, bi se položnica za občane znižala na 10,38 evra, kar je občutno manj od sedanjih 15,58 evra

Občanom Celja in okoliških občin je torej sežigalnica prinesla kvalitetnejšo storitev, a ni znižala zneskov na položnicah za odvoz odpadkov, kot pričakuje ministrstvo. Opazno cenejša pa je tam storitev daljinskega ogrevanja. Megavatna ura za gospodinjstva namreč stane 85 evrov, kar je dobrih sedem evrov ceneje od te storitve v Ljubljani in občutnih 26,4 evra manj kot v Mariboru.